Mark Haddon: Skrivnostni primer ali je kdo je umoril psa
»Vsi pravijo, da se skozi fikcijo lahko naučiš empatije, ker stvari vidiš z drugih zornih kotov. Zares je bila to tudi knjiga, ki je meni dala največ tega občutka.«
Poskusiti gledati z drugih zornih kotov ni vselej lahko, a če ni lahko, še ne pomeni, da se ne da. Britanski pisatelj, pisec televizijskih scenarijev in dram ter ilustrator Mark Haddon bralca zvabi v roman Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa tako, da še preden se ozave, na svet že zre skozi oči mladega Christopherja.
Ta svet pa je na prvi pogled bolj nenavaden od tega, po katerem se gibljemo sami. In marsikdaj tudi bolj otožen – še posebej, ko se ti stran za stranjo razpira, kako zapletena je lahko komunikacija v svetu odraslih.
»Prijatelj mi je rekel, to moraš prebrat, in sem prebral. Mislim, da sem imel nekajkrat solzne oči,« pravi tokratni sogovornik podkasta Območje lagodja Jože Robežnik, televizijski voditelj in ustvarjalec spletnih oddaj, znan tudi kot Joco Hud. Spomni se, da je bil tisti čas posebej čustveno nabit že zato, ker je roman bral ravno v času, ko je bil njegov otrok še majhen in so skupaj z družino še ugotavljali, kako se sploh spoznati, ujeti in drug drugemu prilagajati.
A kot ugotavlja, je takšne knjige, podobno kot tragedije, dobro brati že zato, ker hitro spoznaš, da je tvoje življenje mnogo lepše in prijetnejše od tistega, ki ga imajo osebe v njih.
Toda roman Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, za katerega je Haddon prejel več nagrad, med drugim whitbread in commonwealth, v slovenščini pa je v prevodu Vasje Cerarja izšel leta 2004 pri Mladinski knjigi, je tudi kratkočasen in iskriv. Beremo ga lahko, če ne celo moramo, kot detektivski roman.
Sedem minut po polnoči na dvorišču gospe Shears deček Christopher namreč najde okrvaveljega kodra. Smrček je bil še topel. A pes je bil mrtev. Umorjen. Primer se odloči raziskati, odkriti morilca in o tem napisati detektivski roman.
Christopher je star petnajst let, živi z očetom in ve, da mu je umrla mama. Ima rahlo obliko avtizma, a zase pravzaprav pravi, da je matematik z vedenjskimi težavami. Med drugim ima rad pse, rdeče avtomobile, logiko, astronomijo, ne mara pa rumenih avtomobilov, metafor, dotikov, sprememb, laži.
Med raziskovanjem tega skrivnostnega primera na plano pride še marsikaj drugega, svet se mu večkrat obrne na glavo, sploh ko se bori s svojimi strahovi. Spotoma se razkrivajo tudi težavni odnosi v njegovi družini. Odloči se za pobeg. A konec dober, vse dobro. Celo odlično. Na maturi iz matematike dobi najvišjo oceno, življenje pa se tudi zlagoma ustrezno zloži. In, seveda, napiše detektivko.
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in obrnilo na glavo svet, kakršnega so poznali? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.
