Lawrence Durerell je v znamenitem Aleksandrijskem kvartetu izjavil: »Ali ni vse odvisno od razlage, s katero tolmačimo tišino, ki nas obdaja?« Kakšna pa je »tišina«, ki je »polna vetra«? Taka, da usode velikega pesnika in njegove muze ne reducira na zgodovinski, trendovski roman, ki bi ga narekovala dvestota obletnica pesnikovega rojstva, ampak vzpostavi vrsto človeških arhetipičnosti, ki človeka še vedno mučijo ali vzpodbujajo.
Roman je res posvečen Charlesu Baudelairu in njegovi Črni Veneri, mulatki Jeane Duval, a ni potrebno, da bi se priimek Baudelaire v njem sploh pojavil. Vodilna je Muza, ki je po revoluciji na Haitiju pribežala v Pariz. Vendar v delu preberemo mnogo več, ker je dvestoletna vsebina, ki jo pisateljica zapisuje taka, da teče tudi dvesto let naprej, v naš čas. Zelo naravno beremo esejistične pasaže, ki spodbujajo tekočo reverzibilnost, ko se dotikajo rasizma, skozi stoletja ogrožene umetniške svobode, specifičnega odnosa moškega in ženske, prikazujejo mit pesnika, ki je hkrati vrač in ranjenec, ker je drugačen od navadnih ljudi, saj ponuja prvotno doživetje. Tudi večno senco katolištva. »Zlo« je zaobjeto v znameniti zbirki Les Fleurs du mal ali Cvetje zla. To zlo pa je seveda v veliki meri bolečina pesnika. Da je danes naslov te kultne zbirke postal zaščitna znamka za žensko spodnje perilo, natančno dokazuje, koliko smo se oddaljili od razumevanja velike bolečine, ki jo povzroča nenehni pesnikov trud, da se dan za dnem poskuša preriniti v neznano »ločeno stvarnost«, ker se vsakokrat s trpečo negotovostjo s svojim poetičnim izdelkom vrača v vsakdanjo stvarnost, kjer ga čakata kritika, obsojanje, v Baudelairovem primeru celo zagovor na sodišču. Ker gre v veliki meri za roman o odnosu med moškim in žensko, obravnava še posledice »mistične participacije«, kot je nezavedno identiteto z določeno osebo poimenoval antropolog Levy Bruhl. Lepa in skrivnostna Jene Duval, bolj pripadnica naravnega ljudstva kot prebivalka Pariza 19. stoletja, je zaradi te participacije sicer postala sprožilec, ki je pesniku razvnemal domišljijo. Kar je še zmanjkalo za zahtevno doseganje kolektivnega nezavednega človeštva, ali kot mu rečemo veliki poeziji, pesniško doseganje duše človeštva, je pripomogel hašiš, s katerim ga je Črna Venera redno oskrbovala.
Sreda devetnajstega stoletja je v Parizu tisti čas, v katerem je religija denarja postala edina religija brez ateistov. Med vsemi drugimi ustvarjalci kipečega biznisa so tudi lepe in privlačne ženske, ki hladno in brez emocij segajo po bogastvu brez moralnih pomislekov. Baudelairova pesniška zbirka Cvetje zla je izšla leta 1857, to je štiri leta po prvi uprizoritvi Verdijeve Traviatev beneški operi La Fenice, ki je nastala po Dumasovi drami (1848) Dama s kamelijami. Gre za eno pariških prostitutk, ki je imela prekrasno stanovanje v središču mesta. Mnoge pa so imele celo gradiče na podeželju. Do določene mere bi k temu sloju lahko šteli tudi lepo in pametno Charlesovo belo Venero, ki je bila tudi njegov seksualni in domišljijski sprožilec, pa seveda sprožilec tudi mnogim umetnikom in bogatašem, saj je za svojo mizo gostila družbo, ki so ji jo mnogi zavidali: Berlioz, Delacroix, Nerval, Gautier, Flaubert… Vendar Charelsa niso zanimale pametne ženske, želel jih je predvsem neobrzdano uživati, enako kot hašiš. V svojih proznih fragmentih je prav mizogin, česar pisateljica tudi ne spregleda.
Roman Tišina, polna vetra se ukvarja tudi s skrivnostnim odnosom med očetom in hčerko. Hčerka je omogočila napad nanj. Zato, ker tega odnosa ni bilo? »Bežali so črnci, oboroženi z domačijskim orožjem, in se pripravljali, da skuhajo srce njenega očeta v lončenem kotlu, medtem ko je mirno sedel v naslonjaču, bral knjigo in iz velikega steklenega kozarca srkal viski.« Bi bilo kaj drugače, če bi oče pokazal zanimanje zanjo? Zakaj tu je še moški, ki se zanima zanjo, vznemirja njeno notranjost, revolucionar, vendar nanjo obesi težke podvige, celo revolucijo. Seveda za zahvalo te taki »pogladijo po laseh, poljubijo na čelo in rečejo: Ti si tako močna.« in te pošljejo stran od sebe, v popolnoma tuj in neznan Pariz.
S tem se v Črni Veneri udejanja še en sodobni arhetip begunk, ki jih Zahod zelo hitro stigmatizira s prostitucijo – jih ožigosa ne glede na različne razloge zaradi katerih bežijo po svetu. Ob tem se spomnimo, da danes v Parizu več tisoč ljudi živi v šotorih na ulicah mesta, ob rečnih kanalih, parkih in igriščih. Pred kratkim se je ob akciji »očiščenja« takega naselja sesedel policist iz Slonokoščene obale, ker je v dimu solzivca zagledal svojo sestro. To je ta reverzibilnost, zgodovina in slučaji, to je nepristajanje na čas, ki teče samo v eno smer. Roman Tišina, polna vetra je izjemna gostija, tako značilna za japonsko kuhinjo, kjer se obed začne z juho in po prilogah se spet lahko vrnemo k juhi, enako tudi po glavni jedi. To je ta večna sedanjost, ki je bila omenjena, ob kateri je tudi kritika destruktivnega katolicizma, in vsi vreli problemi sedanjega individuuma. Nič ne pretiravamo, če sodni proces, ki je prizadel Charlesa primerjamo z izčrpujočim sodnim procesom slovenske umetnice Brede Smolnikar, ki je svoj boj v 21. stoletju gnala petnajst let; v svoji državi do ustavnega sodišča, v Evropski uniji pa do Sodišča za človekove pravice in obakrat zmagala.
Zaključek, dokaj nadrelističen, povezan z nezavednim dojemanjem sveta, razkrije Črno Venero kot destruktivno pesnikovo notranjo žensko, to je podzavestno Animo.
Pesnik kot pesnik, spet ta reverzibilnost, če je resnični pesnik, je v vseh časih prepuščen na milost in nemilost neznanim silam svoje podzavesti. Če še tako nehote, vendarle hitro popusti demoničnim aspektom Anime, ker ima pesnik zaradi vseh okoliščin po navadi šibak ego, premalo etičnosti in premalo odločilne inteligence, da bi se vsaj poskušal upreti.
Za takega pesnika, za resničnega pesnika, je konstitutivna samo poezija. Kakor je bila za Charlesa Baudelaira in pesnika, ki ga je prevajal, E.A. Poea, je bila tudi tudi za Franceta Prešerna in ne nazadnje Tomaža Šalamuna, ki oba upodobita slovenski arhetip, zato pa sta velika slovenska pesnika.
Gabriela Babnik, Tišina, polna vetra, Beletrina, 2022. Knjigo lahko kupite na tej povezavi.
