AirBeletrina - Ameriški idiotizem
Kolumna 1. 12. 2020

Ameriški idiotizem

Fotografija: Pexels

Se spomnite albuma skupine Green Day z naslovom American Idiot? Gre za genialno, globoko, kritično satiro o tem, kaj je narobe z Ameriko. Nastal je med Bushovo administracijo, ko je šlo za manj zaskrbljujočo različico ameriškega idiotizma. Te dni bi rabili reprizo tega albuma.

Priznam, da sem tudi sam primer tega, kar je narobe z Ameriko. Privzgojili so mi zelo močno pristranskost. Prepričan sem, da so moja stališča 100-odstotno pravilna in neizpodbitna. Noben argument ne more spremeniti mojega mnenja. Nočem slišati, kaj nasprotni tabor govori in misli. Tako je stanje duha ameriške politike.

Pristranski sem do republikancev. Če slišim, da ste privrženec Trumpa, se bom takoj umaknil in ne bom hotel imeti nič več z vami. Pa tudi smilili se mi boste. Tudi če sva se prej razumela, ne more biti več prijateljstva. Zadeva je črno-belo.

Nekaj volitev nazaj me je Igor E. Bergant povabil, da gostujem pri njegovem televizijskem poročanju o volitvah v ZDA, da bi jih komentiral za slovensko občinstvo z ameriške perspektive. Vljudno sem zavrnil in rekel, da se skušam izogibati komentiranju politike, ker se mi zdi depresivna in frustrirajoča. Povedala sem mu tudi, da sem odraščal z absolutno prepričanostjo, pravzaprav dejstvom, da je nebo modro in da so vsi republikanci in vsi, ki jih podpirajo, bodisi hudobni ali neumni. Pošalil se je, da to ni »subtilen« politični komentar, ki ga je iskal. Ponovno so me povabili, da bi komentiral zadeve, to pot volitve Clinton/Trump, in sicer v oddaji Dobro Jutro. Takrat sem za Siol napisal politično kolumno, v kateri sem, tako kot so to storili vsi nedesničarski mediji, zatrdil, da Trump nikakor ne more zmagati, ker Američani preprosto niso tako neumni, da bi ga izvolili. Ups. Ni treba posebej poudarjati, da nisem bil razpoložen, da bi v jutranji televizijski oddaji o tem obzirno in umirjeno govoril.

Moja pristranskost ni nič boljša od pristranskosti republikancev do demokratov. Problem je v absolutnosti stališč obojih. Ameriško politiko vidim razdeljeno na dve vojskujoči se polovici, kot nekakšen zaratustrovski panteon. Nad nobeno polovico nisem zelo navdušen, toda iz moje perspektive gre za bitko (še kar) dobrega proti zlu. Demokrati so dobronamerni, inteligentni, sočutni, a ne posebej učinkoviti. Republikanci so jezni, zlobni, vodi jih hudobno inteligentna, super bogata manjšina, ki preži na revne in nevedne, obenem pa jih zavaja v to, da podpirajo politično stranko, ki jim sploh ne koristi. Trump je hudobec iz risanke, ki najbolje pooseblja ta kliše.

Moja pristranskost ni moja krivda niti moja izbira. Gre za družbeno-ekonomsko razdelitev Amerike, v katero sem se rodil. Odraščal sem obkrožen s to pristranskostjo. Glasujem na vseh volitvah, vendar to ni velikega pomena, ker sem iz Connecticuta, države, kjer vedno zmagajo demokrati. Pravzaprav ne poznam nikogar, ki bi bil republikanec. No, živel sem v internatski šoli skupaj z Ivanko Trump, a od takrat nisva več v stikih. Tam je bilo veliko otrok iz zelo bogatih družin, ki so bili republikanci. Zdi se mi nemogoče, da bi izobražen človek glasoval za republikance, razen če je smešno bogat in zato z mislijo na svoje bogastvo proda dušo hudiču.

Seveda čutim olajšanje ob rezultatih zadnjih volitev, vendar je to mešan občutek. 67,87 milijona Američanov, vključno z mnogimi iz manjšinskih skupin, ki jim je Trump storil grde stvari in o njih govoril grde stvari, je glasovalo za republikance. To je skregano s pametjo. Vsi resni mediji s prstom pokažejo na isti vzrok – slab ameriški sistem javnega izobraževanja, ki je formiral množico državljanov, ki navdušeno, strastno, včasih celo nasilno podpirajo nekoga, ki je lažnivec in zlobno človeško bitje in ki ne dela nič v njihovem interesu. Verjamejo temu, kar slišijo najglasneje, najprej, najpogosteje. Če pogledate zemljevid, katere države glasujejo za katero stranko, in drugi zemljevid, ki prikazuje stopnjo izobrazbe v ZDA, boste videli, da gre za ujemanje: regije z bolj izobraženim prebivalstvom glasujejo za demokrate, regije z manj izobraženim prebivalstvom pa za republikance. To je vse, kar morate vedeti. Demokracija deluje le, če je večina prebivalstva dovolj inteligentna, da glasuje na način, ki najbolj koristi njim in njihovi državi. Tokrat je delovala, a z zastrašujoče majhno razliko. Približno 67,87 milijona ljudi je pokazalo, da ni sposobno sprejeti odločitve, ki je v njihovem interesu in interesu njihove države.

Trenutna ameriška politika se zdi kot zaplet distopične grozljivke. Ste že kdaj prebrali The Stand Stephena Kinga? Seveda Trumpu ni uspelo začeti vojne v tujini – toda njegovo vedenje in odločitve so Ameriko najbolj približali državljanski vojni od – časov državljanske vojne. Seveda je šlo gospodarstvo v času Trumpove administracije dobro, a tudi Nemčija je pod Hitlerjem doživela velik gospodarski uspeh. To sta edini dve »pozitivni« točki, ki se ju lahko spomnim. Trump je bil daleč najslabši predsednik v zgodovini ZDA.

Z velikim Schadenfreudom bom v bližnji prihodnosti gledal Trumpa, kako gre v zapor. Proti njemu je bilo vloženih več kot 2000 tožb. Če jih bo uspelo samo nekaj, bo preostanek svojega življenja preživel v zaporu. Zato se tako obupano poskuša obdržati kot predsednik. Obravnav ni mogoče začeti na sodiščih, dokler je predsednik, vendar se bodo postopki začeli takoj, ko to ne bo več. Ima tudi na stotine milijonov dolgova. Mir bom našel, ko bom videl, da je zlo premagano. 

Naj bom jasen: težava je ameriški sistem (v teoriji dober, v praksi ne tako zelo). Američani sami so čudoviti, srčni ljudje. Dokler se izogibate temam politike in religije. Ko priplavata na površje ti dve temi, bo vaš novi prijatelj nenadoma postal sovražnik. Zato se jima močno izogibam in se držim vsakdanjih tem.

Ena od težav je ta zaratustrovska polarnost dvostranskega sistema. V ameriški politiki je več strank, a le dve imata pomembno podporo in s tem moč. Ena od prednosti slovenskega večstrankarskega sistema, ki me sicer pogosto zmede, je ta, da dopušča veliko nasprotujočih si stališč. Nismo samo mi proti njim, ampak stranka A proti strankam B in H in morda stranki J, vendar obstaja možnost, da bodo sklenili zavezništvo s stranko D in morda stranko G. Zmedem se že pri pisanju tega stavka, toda zaradi takega razpršenega sistema je veliko manj verjetno, da se bo vse skupaj sprevrglo v državljansko vojno.

Amerika je postala dežela odkritega sovraštva, jeze in strahu. Globoko vsajeni rasizem je privrel na površje. Bidenova zmaga je velika stvar, toda država je sesuta in veliko časa bo potrebnega, da bo prišlo do napredka. Vse skupaj je še slabše  zaradi pristranskosti, za katero trpimo. Republikanci bodo avtomatsko blokirali vse, kar bo poskušal demokrat izvesti, in to samo zato, ker je prišlo iz nasprotnega tabora, pa četudi je v njihovo dobro in v dobro države. Ves ta ameriški idiotizem je huda kaos in zelo sem hvaležen, da ne živim tam. Slovenija, hvala, ker si mi priskrbela veliko boljši dom od tistega, ki sem ga zapustil.