Slovenski knjižni sejem se je odprl! In to že 41. po vrsti, letos z glavnim sporočilom: »Potovanje je beseda.« Slednjemu se ne čudimo, ko pa je glavna osebnost letošnjega sejma znamenita Celjanka, Celje je namreč tudi mesto v gosteh (Madžarska kot država v fokusu), Alma M. Karlin. Letošnja novost je, da bo sejem vrata odprl že v ponedeljek, 24. novembra, kar pomeni en dan brskanja po knjigah več. In koliko razstavljavcev lahko pričakujemo?
Na Gospodarskem razstavišču se bo predstavilo 114 razstavljavcev in zvrstilo kakih 300 dogodkov za vse generacije, od otroških predstav do literarnih večerov in strokovnih razprav. Tudi letos je seveda vstop na sejem brezplačen. Obiskovalcem sejma je zagotovljen tudi brezplačni LPP prevoz in polovična cena vozovnice za vlak. Pričakujemo pa lahko tudi praznovanje 100-letnice Mikija Mustra v Stripovskem kotičku, nastope avtorjev, kot so Svetlana Slapšak, Tadej Golob, Bronja Žakelj, David Zupančič, Nik Škrlec, Boštjan Gorenc – Pižama in mnogi drugi, ter bogat mednarodni program s priznanimi gosti iz Madžarske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Alžirije in Švice.
Knjižni sejem je in ostaja prostor, kjer slavimo knjigo, ki je srce vsake kulture, obiskovalci pa so utrip tega srca, ki sejem in knjige dela žive, kot je povedala direktorica 41. Slovenskega knjižnega sejma, Helena Kraljič.
Predvsem pa: kaj nas pričakuje na knjižnih policah? Precej novosti lahko delimo z vami v spodnjem prispevku, ki je kar dolg … Še več pa vas čaka na knjižnem sejmu. Se vidimo med policami, pregradami, na dogodkih in pa predvsem ob knjigah, ki nas povezujejo!
Alma Maksimilijana Karlin: Maksimilijan Celjski (Celjska Mohorjeva družba, prevod Jerneja Jezernik)
V letu, ko je Celje mesto v fokusu in Alma M. Karlin osrednja osebnost Slovenskega knjižnega sejma, je izšel Almin zgodovinsko-duhovni roman, ki je 87 let po nastanku prvič objavljen. Z Alminimi junaki se sprehajamo po tlakovanih ulicah antične Celeje in v mestu spremljamo duhovne boje ter boje za oblast. Železna krona velikega rimskega sina Maksimilijana ni tiščala, a ga je okronala za večnost. Pisateljica in svetovna popotnica pa s tem romanom postavlja večni spomenik svojemu rodnemu mestu ter svojemu godovnemu zavetniku, ki je tudi zavetnik Celja. S slikovnim gradivom Avgusta F. Seebacherja, Celeja antiqua et nova.
Predstavitev bo na Velikem odru Slovenskega knjižnega sejma v sredo, 26. novembra, ob 17. uri.
Jens Andersen: Astrid Lindgren. Zgodba o avtorici Pike Nogavičke (Mladinska knjiga, prevod Amalija Maček)
Vse, kar se je zares pomembnega zgodilo na tem svetu, se je porodilo v nekogaršnji domišljiji.
Švedska pisateljica Astrid Lindgren (1907–2002) ni samo avtorica večnih klasik, kot so Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči in Brata Levjesrčna, ampak je imela tudi navdihujočo življenjsko pot, o kateri je danski avtor po splošnem mnenju spisal najboljšo biografijo, v kateri je popisal njena nemirna in uporniška najstniška leta, zgodnjo poroko, materinstvo, poklicno pot na področju založništva in družbeni angažma, osvetli pa tudi, kako njeno življenje odseva v knjigah, ki jih je napisala.
Biograf je imel ekskluziven dostop do redkih dokumentov in literarne zapuščine, ki jo hrani družina Astrid Lindgren, kar je zagotovilo, da je dinamično napisana biografija zvest prikaz življenja pogumne ženske in velike umetnice.
Tadej Golob: Brezno (Goga)
Najnovejša knjiga v seriji priljubljenih kriminalk bo znova spremljala Tarasa Birso, višjega kriminalista Policijske uprave Ljubljana. Tokrat bo poslan v Gotenico pri Kočevski Reki na tečaj preiskovanja krvnih madežev. Še pred začetkom tečaja se v klubu policijskega vadbenega centra pojavijo trije jamarji s presenetljivo najdbo, ki so jo našli pri spustu v novoodkrito jamo v bližini. Taras pokliče sodelavce iz Ljubljane, se še sam spusti v jamo in na njenem dnu najde preostanek trupla starejšega moškega, ležečega na kupu, ki v medli svetlobi čelne svetilke spominja na kup odpadlih vej. Ko si ogleda truplo in ga pripravlja za transport na površje, veja pod njim poči in presunjen ugotovi, da stoji na kupu mumificiranih trupel. Kot se izkaže, so mrtvi v jami po vojni pobiti slovenski domobranci, za katere se je domnevalo, da ležijo v Ušivi jami v Kočevskem rogu. Vse več indicev kaže na to, da je med pobitimi leta 1945 in umorjenim, ki ga je morilec vrgel v jamo, povezava – moški, upokojeni uslužbenec vadbenega centra v Gotenici, velja za likvidatorja, udeleženca v pobojih leta 1945. Edini, ki domneva, da umora nista povezana, je Taras.
Irena Svetek: Tam, kjer plešejo tulipani (Beletrina)
Tam, kjer plešejo tulipani je novi roman Irene Svetek, v katerem avtorica raziskuje zgodbo lastne družine. Skozi preplet resničnih in fiktivnih dogodkov razkriva usode žensk treh generacij. Začenja se leta 1912 v mestu Vršac na srbsko-romunski meji, kjer se v času vojn, političnih preobratov in družbenih sprememb odvija ljubezenska zgodba, ki bo zaznamovala prihodnje rodove. Gre za osupljivo družinsko sago, ki skozi usode osrednjih junakinj, babice, hčere in vnukinje, preigrava vprašanja preživetja, identitete in prenosa travm s prednikov na potomce, ob tem pa v ospredje postavlja moč ljubezni in družinskih vezi.
Avgust Demšar: Vrelec življenja (Založba Pivec)
Upokojeni policijski inšpektor Martin Vrenko se v zdravilišču, kjer okreva po poškodbi, ki jo je staknil v Vodnjakih, znajde v pisani družbi. Tu so eden najbogatejših Slovencev, ostareli opravljivki, ki vtikata nosova, kamor bi bilo najmanj treba, jezikavi obrtnik z družino, v kateri vladajo nenavadni odnosi. Eden od njih se ne bo vrnil domov. Truplo v toplicah je vselej neprijetna situacija za vse vpletene, zato je najbolje, če smrt ne deluje sumljivo. Toda Vrenku njegov občutek ne da miru. Bivanje v zdravilišču se iz rutinske rehabilitacije prelevi v svojevrsten sudoku – igro neštetih kombinacij, med katerimi se vsaka naslednja zdi manj verjetna od prejšnje. Ali pač? Gostje, osebje, duhovi iz preteklosti … detektivski um ne pozabi nikogar. Ali, kot v romanu Vrenko pojasni ženi Mojci: »Smrt je preresna zadeva, da bi je ne imeli pod nadzorom.«
Avgust Demšar je letos prejel prvo pilo za roman Estonia, nagrado za najboljši kriminalni roman v zadnjih dveh letih.
Feri Lainšček: Sanje so večne (Cankarjeva založba)
Knjiga Sanje so večne prinaša najlepše ljubezenske pesmi Ferija Lainščka, ki so nastajale v zadnjih treh desetletjih in pol. Najstarejša med njimi, Hiša svetega Nikolaja, je iz leta 1990, zadnja, V mesečini, doslej še ni bila objavljena. Najglasneje je v tem času odmevala njegova kultna zbirka Ne bodi kot drugi iz leta 2007, ki je bila doslej natisnjena kar štirinajstkrat. Lainščkova lirika, ki jo večinoma navdihuje dvojina, je brezčasna, nežna, otožna, pa tudi strastna, divja in nagajiva. Natanko takšna, da lahko iz stišja v neskončni panonski ravnici nagovarja na tisoče bralcev.
Manca Košir: Manj je mene, bolj sem Jaz (Goga, zbral in dopolnil Žiga Valetič)
Obsežno biografsko knjigo o profesorici, novinarki, prostovoljki, igralki, pisateljici, političarki in ljubezničarki Manci Košir je iz njenih avtorefleksivnih odlomkov sestavil in povezal Žiga Valetič. Knjiga ponuja pregled njenega življenja od zgodnjega otroštva in igralsko-manekenskih korakov, prek študija, novinarskega aktivizma in družinskega življenja, do pionirskih televizijskih oddaj, profesorske kariere in številnih javnih angažmajev: spodbujanja knjižnega branja, ambasadorke radostnega staranja, zelene političarke, epistolarne dopisovalke, mistične pesnice in borke za paliativno oskrbo ter detabuizacijo smrti.
Miha Mazzini: Drobtinice (Mladinska knjiga)
Kultni roman Drobtinice je prvič izšel leta 1987 v okviru letne zbirke Prešernove družbe v neverjetni nakladi 54.000 izvodov in vse doslej ni bil ponatisnjen. Miha Mazzini je po romanu napisal scenarij za film Operacija Cartier. Ko je leta 2005 izšel ameriški prevod romana, ga je časopis Detroit Free Press uvrstil med najboljše romane leta.
Zgodba o prigodah mladega boema Egona iz manjšega industrijskega kraja z veliko mero ironije in humorja, a tudi družbene kritičnosti, prepričljivo prikazuje življenje na spodnjem dnu socialne lestvice.
»Hotel sem napisati nekaj o enem svojih demonov, ki se imenuje Kdo sploh sem. Nisem si pa, prvič, prav dobro predstavljal same obrti, tehnologije pisanja in, drugič, sprejema občinstva. Kar je najlepše pri literaturi, je to, da je literatura kot Rorschachov test. Ti postaviš neke črke, packe po papirju in ljudje to vidijo glede na svoje predstave, glede na svoje demone in angele,« je povedal avtor.
Matic Vidic: Smernik za smisel (Celjska Mohorjeva družba)
Knjižni prvenec Matica Vidica je bil mesec dni po izidu razprodan in ponatisnjen. Ker se nas najmočneje dotaknejo tiste zgodbe, ki so jih ljudje izkusili na lastni koži. In Matičeve zgodbe so popotnice še kako preizkušanega logoterapevta: spopadanje z očetovim alkoholizmom in maminim samomorom, številni podjetniški vzponi in globoki padci, dolgo neuresničena želja po starševstvu, spori z Romi … Odgovore in svoje poslanstvo je našel v logoterapiji Viktorja Frankla. Matic je filozof, teolog, logoterapevt, stalni diakon, bil je tudi duhovni asistent v Slovenski vojski, že vrsto let pa se trudi tkati odnose z Romi na Dolenjskem in zelo dobro pozna resničnost njihovega naselja. Smernik za smisel je pretresljivo osebno pričevanje in eden najlepših primerov, kako logoterapija Viktorja Frankla spreminja življenja v vsakdanjosti.
Pogovor z avtorjem bo na Pogovorni postaji Slovenskega knjižnega sejma v petek, 28. novembra, ob 16. uri.
Boštjan Videmšek, Abha Valentina Lo Surdo: Dolga pot do miru (UMco)
Dolgoletni vojni poročevalec in avtor (anti)vojnih knjig Boštjan Videmšek se je v »slovenskem« delu knjige odpravil na vzhodna bojišča prve svetovne vojne, v Galicijo (del današnje Poljske, Slovaške in Ukrajine) in poskušal odgovoriti, ali se vojna sploh kdaj konča in kakšna je, če sploh, lahko pot do miru. Italijanski (seveda prevedeni) del knjige pa je delo svetovne popotnice, pohodnice, glasbenice in radijske voditeljice Abhe Valentine Lo Surdo, ki je po Posočju in Krasu prehodila bojišča soške fronte, na katerih se je med prvo svetovno vojno bojeval njen praded Arturo.
Franček Drenovec: Po propadu: pot kapitalizma (Založba /*cf.)
»Družbe Zahoda propadajo že desetletja, a smo to opazili šele zdaj, ko je neoliberalizem že začel prehajati v fašizem,« zapiše Drenovec v uvodu svoje nove knjige, ki analizira »realna« zaledja teh procesov. Avtor v njej prikaže pot kapitalizma: rast, razvoj, nasičenje, razkroj. In onkraj: kaj nastaja v zaledjih novega, kaj je že tu, v kali, po propadu. Loteva se vprašanj, ki se izvijajo iz narativa starih levic in ki so že začele definirati nove, sodobne: o materialnem in postmaterialnem, individualnem in skupnostnem. Te teme skočijo v ospredje z veliko jasnostjo in veliko prepričljivostjo, ko si odpremo pogled na pot – preteklost in sedanjost – »realnih« vsebin kapitalizma. Zgodba kapitalizma, kot jo prikaže Drenovec, je nadvse razburljiva. Matic Majcen je v recenziji za časnik Večer zapisal: »Knjiga Frančka Drenovca Po propadu v slovenskem družboslovnem prostoru igra podobno vlogo, kot jo v svetu odmevna knjiga Tehnofevdalizem (2023) Janisa Varufakisa – gre za posodobljeno analizo kapitalizma v njegovi trenutni vedno bolj groteskni podobi, ki se ob detekciji njegovih novih temačnih plati vse bolj bere kot distopična literatura.«
Ajda Bračič: Kresničevje (LUD Literatura)
Kresničevje je romaneskni prvenec Ajde Bračič, ki je za svoj literarni prvenec Leteči ljudje (2022) prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese. Do kam segajo korenine krivde, se sprašuje Agnes, medtem ko v prostranem gozdu išče svojo sestro, da bi zgladila spor, namesto nanjo pa naleti na skrivnostno skupnost. V roman vstopajo elementi srhljivke in ekologije, pa tudi motivi iz ljudskega slovstva in zdravilstva. Gozd je namreč večji od posameznih usod, ki se prepletajo med njegovimi koreninami in vejevjem.
Esad Babačić: Priročnik za neuspešne (Primus)
Kaj, če neuspeh ni konec, ampak začetek? Esad Babačić v svojem Priročniku za neuspešne piše, kot zna le on – med ironijo in nežnostjo, med udarcem in objemom.
Njegova besedila so kratka, poetična in polna absurda vsakdana, hkrati pa presenetljivo terapevtska. To ni priročnik za zmagovalce, temveč za tiste, ki so že padli – in vstali.
»Biti neuspešen pomeni biti še vedno živ.«
Esadova besedila zadnjih nekaj let so se sprva spontano, kmalu pa tudi načrtno in vse bolj poglobljeno dotikala vprašanj uspeha in neuspeha, zmag in porazov: športnih, literarnih, življenjskih in civilizacijskih. Pred nami je ironični antipriročnik vprašanj, ki si jih je avtor zastavljal, in odgovorov, ki jih je izkopal toliko zase kot za bralko in bralca. Enaindvajsetim esejem z rdečo nitjo (ne)uspeha, ki so se nabrali po zbirkah Veš, mašina, svoj dolg (2020; Rožančeva nagrada) in Navijaj v sebi (2022), je dodal nekaj že objavljenih pesmi in kriznih odlomkov iz prejšnjih knjig. Bridko, humorno in neponarejeno umetniško – v izziv poplavi instant priročnikov, ki vse stavijo na zmago in uspeh. Ampak kako življenjski je imperativ premagovanja sebe in drugih v človeškem svetu, ki je vse prej kot idealen?
Aljoša Harlamov: Dohtar in Povodni mož (Goga)
Poleti leta 1835. Dohtar ponoči vinjen pade v Ljubljanico in se naslednjega jutra zbudi na bregu pred trnovsko cerkvijo. V grozi ugotovi, da je iz reke potegnil napol razpadlo truplo zadavljene ženske … Metternichov čudaški odposlanec z Dunaja trdi, da verjame v njegovo nedolžnost, toda za odkritje pravih storilcev mu da samo deset dni – sicer bo zaprl kar njega. Dohtar med preiskovanjem umora kljub vsej pesniški domišljiji hitro spozna, da se v mestu dogaja marsikaj, o čemer se mu niti sanjalo ni.
Dohtar in Povodni mož je duhovita parodija življenja in dela Franceta Prešerna, predvsem pa napeta kriminalka, ki se dogaja v času oblikovanja slovenske nacionalne zavesti.
Tone Partljič: Voranc, prva knjiga (Beletrina)
Pred nami je roman Voranc, prva od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca. Najprej smo priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato nas pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu. Ravno je pobegnil od revnega, a toplega doma, ki ga Partljič predstavi tudi v likih matere, očeta in bratov. Voranca v svoj vrtinec kmalu posrka prva svetovna vojna, sprva med črnovojnike, nato na fronto, kjer pri Doberdobu doživi ognjeni krst. Pozneje na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu »ubijejo dušo in srce«. Po koncu se pridruži mladim delavskim upornikom in postane eden prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino z ženo Marijo in dvema hčerkama, a ostaja vse podrejeno boju za družbeno solidarnost. V nenehni ilegali, ki jo Partljič obarva z značilnim humorjem, Voranc skrbi za knjige in skrivno spravljanje tovarišev čez mejo v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam.
Maša Jelušič: Profesor je končno mrtev (Goga)
Kriminalistična inšpektorica Katjuša Jakopič je komaj ušla naklepnemu umoru. Storilec je na begu, njo pa že čaka nov primer. Upokojeni profesor kemije, znan kot osumljenec afere #jaztudi, je mrtev. Zdi se, da je morilec lahko le eden izmed osmih nadvse posebnih sosedov. Katjuša s sodelavcema previdno razkriva njihove skrivnosti in kmalu se izkaže, da ima čisto vsak od njih dovolj motivov za umor. Nato pa pred oknom profesorjevega stanovanja najdejo novo žrtev …
Prvenec Maše Jelušič izrisuje zapleteno kriminalno dogajanje, ki se bere kot cosy crime, »domačna kriminalka«, v kateri nasilni prizori ostanejo skriti, forenzične sledi realne, iskanje storilca pa zelo napeto.
Dušan Šarotar: Počivališča na poti (Založba Pivec)
»Čas vztrajno spreminja pomene prostora, vendar krhek spomin ohranja njegov smisel. Kar je bilo nekoč tukaj, a je bilo porušeno, bodisi prezidano, zapuščeno, se je zdaj naselilo v očeh opazovalca, v notranjosti tistega, ki se spominja. Nič ne bo izgubljeno, dokler se bomo spominjali, pripovedovali in podoživljali.«
Nova knjiga priznanega pisatelja Dušana Šarotarja Počivališča na poti prinaša pet popotnih esejev, ki brezšivno prehajajo med globoko meditativnimi refleksijami v mojstrski pesniški govorici in oprijemljivimi referencami iz umetnosti, kulture, bazena človeškega znanja in ustvarjalnosti, s katerimi so besedila organsko ozemljena v stvarni del izkušnje bivanja. Ta dvojnost v enosti je manifestacija avtorjeve misli o dveh prostorih, ki se nikoli povsem ne prekrivata, čeprav sta si povsem podobna. Avtorjeve fotografije, ki sestavljajo šesti, nebesedni esej, pa razpirajo pot v novo, nesluteno dimenzijo bralskega doživetja.
Slavko Pregl: Široko zaprta vrata (Cankarjeva založba)
Če za knjižne urednike lastniki založb radi govorijo, da preveč berejo in premalo delajo, kakor je nekoč povzela Doris Lessing, pa lahko za vse sodelujoče v komunikacijskem krogu knjige velikokrat pomislimo, da preveč delajo in premalo premišljajo, kaj delajo. Slavko Pregl (1945) je izjema. Po knjigi Prerok na tankem ledu (2015) se pisec znova loteva težav avtorjev in založnikov pri nas. Rahlo otožen naslov Široko zaprta vrata povzema ugotovitev številnih zapisov, da mnogih vprašanj na področju knjige ne rešujemo ali jih rešujemo narobe. Pri tem razkriva tudi doslej neznana dejstva in jih ponekod bogati s satiričnimi dodatki; precej zabavni so izbrani odlomki iz doslej neobjavljenih dnevniških zapisov, ki pojasnjujejo nekatere dogodke iz ozadja. Po Preglovem mnenju je slovenski knjižni trg relativno majhen in bi se ga dalo, če bi za to pri odločevalcih obstajala znanje in volja, dobro urediti.
Tjaša Mislej: Ocean na steni (Mladinska knjiga)
Dvanajst zgodb o dvanajstih različnih ženskah. Druži jih hrepenenje po boljšem življenju, verjamejo, da obstaja nekaj več od golega preživetja.
V avtoričini prvi zbirki kratkih zgodb spremljamo preplet intimnih in družbenih dejavnikov, ki junakinjam narekujejo tempo spopadanja z vsakdanjikom. Vsaka ženska je na svoj način vpeta v družinska, partnerska, družbena in ekonomska razmerja sodobne družbe, v kateri še niso odpravljene neenakosti, ki izvirajo iz patriarhalne ureditve.
Zgodbe žensk spremljamo skozi oči neobremenjenega, včasih ciničnega, včasih globoko empatičnega tretjeosebnega pripovedovalca. Slog opisovanja je ostro realističen, v skladu z večnim stanjem krize na začetku 21. stoletja. Raznovrstne protagonistke druži vera, da nekje obstaja neomejena svoboda. Občutek samega hrepenenja po svobodi je ujet v sliki ene od protagonistk v dnevni sobi. Ocean na steni.
Massimiliano Stefani: Trst, 1974 (Mladika, prevod Veronika Brecelj)
Roman se dogaja leta 1974, ko je na slovenski šoli v Trstu eksplodirala bomba, ki so jo podtaknili člani italijanske fašistične organizacije. Pripoved pa poglablja tudi in predvsem življenjsko zgodbo treh fantov in dekleta, ki se spopadajo s pubertetnimi težavami, političnim angažmajem, medvrstniškim nasiljem in odkrivanjem spolne usmerjenosti. Pisatelj prodorno opisuje tudi Trst s svojimi ulicami in trgi ter predvsem predel Svetega Ivana, kjer je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja deloval psihiater Franco Basaglia, ki je zrevolucioniral metodo zdravljenja duševnih bolnikov.
Peter Svetina: O dečku, ki je risal kroge (Malinc, ilustracije Peter Škerl)
Slikanica prinaša zgodbo o Rezi, slikarskem mojstru, ki se je natančnosti kot deček naučil z dolgimi urami kroženja z roko. In je zgodba o pripovedovalcu, ki s posnemanjem mojstrovih gibov skuša prek skrivnosti kroženja doumeti utrip časa.
Poetično besedilo Petra Svetine dopolnjujejo izjemne ilustracije Petra Škerla.
Nik Škrlec: Pozabi vse, kar veš o spominu (Miš)
Ste si vedno želeli imeti super spomin ali pa si vsaj zapomniti, ali ste zjutraj zaklenili vrata stanovanja? Najprej pozabite vse, kar veste o spominu. Gremo od začetka! Družili se bomo z možgani in spoznavali trike, s pomočjo katerih si boste zapomnili – kar želite!
Nik Škrlec, igralec, TV voditelj in ustvarjalec, ni le večkratni državni prvak v pomnjenju, temveč predvsem velik radovednež in navdušenec nad učenjem. Knjiga tako ne prinaša le spretno razloženih mehanizmov, ki lahko bralce pospremijo na pot boljšega pomnjenja, temveč hkrati odpirajo vpogled v zakulisje: kaj sploh je spomin, kako pomnimo ter zakaj in kako lahko to z opisanimi pristopi izboljšamo. Avtor pri tem relevantno literaturo s področja prepleta z lastnimi izkušnjami, knjigo pa ne nazadnje odlikuje tudi izdelan slog pisanja, ki bralca potegne v branje. Knjiga je domišljeno ilustrirana in oblikovana, besedila pa strokovno pregledana. Bralce bo knjiga v prepletu izkušenj, znanj in napotkov pospremila na pot spoznavanja spomina ter jih hkrati nagovorila s svojo radovednostjo.
Cal Newport: Počasna produktivnost (Umco, prevod Samo Kuščer)
Počasna produktivnost je »izjemno uporabna knjiga, ena najboljših tovrstnih, kar sem jih kdaj prebral«, je o knjigi zapisal Samo Rugelj in nadaljeval, da v njej ekspert za delovne procese Cal Newport svetuje, kako dvigniti kakovost rezultatov dela, vendar ne na račun večje delovne obremenjenosti. Izhaja iz treh načel: zmanjšanja števila opravil, ki jih počnete v danem trenutku oziroma naenkrat; njihovega izvajanja v lastnem, naravnem tempu in, tretjič, prizadevanja za kakovost posameznega rezultata dela. Še posebej uporabna je za umske delavce, torej za vse tiste, ki morajo pri svojem delu upravljati osredotočenost, kreativnost in ustvarjalnost.
Matthew McConaughey: Zeleni val (Primus, prevod Katja Cvahte)
Ko igralec, filozof in popotnik skozi življenje spregovori o smiselnosti vsakdanjih izbir, nastane knjiga, ki preseže žanr samopomoči. Zeleni val ni klasični priročnik, temveč zbirka misli, anekdot in življenjskih lekcij, ki jih je McConaughey zapisal z značilnim šarmom in nepredvidljivostjo. Navdihujoči spomini dobitnika oskarja, ki s svojo neomajno iskrenostjo, redko modrostjo in življenjskimi preizkušnjami spreminjajo življenja milijonov bralcev ter razkrivajo pot do bolj izpolnjenega življenja.
To je knjiga, ki ne pridiga – le povabi, da prisluhnemo sebi, ko sredi rdečih luči življenja nenadoma ujamemo zeleno. »Zeleni val ni o tem, kako biti srečen. Gre za to, kako biti resničen.«
Didier Eribon: Življenje, starost in smrt navadne delavke (Založba /*cf., prevod Iztok Ilc)
Eden najuglednejših francoskih sociologov, Didier Eribon, po mamini smrti strne svoja osebna in sociološka premišljevanja, kot jih je zastavil že v knjigi Vrnitev v Reims (2022) ob smrti očeta. Z veliko mero samorefleksije in empatije opisuje mamino postopno pešanje, razmišlja o staranju, izkustvu staranja, o našem odnosu do starostnikov in do smrti. Prav tako se sprašuje o doživljanju starih ljudi, ki so odvisni od pomoči. Pokaže, da izkušnjo staranja v zahodni kulturi težko sprejemamo in jo težko mislimo, saj se zdi, da premnogi teoretski, sociološki, filozofski koncepti vnaprej izključujejo starost. Eribon se sprehodi skozi svoje spomine na mamo, skozi različna obdobja njenega življenja, ko je bila gospodinja, delavka in nazadnje upokojenka, in ji s tem postavi svojevrsten spomenik. Mamino življenje bralcem prikaže v vsej kompleksnosti, ki sega od njenega sodelovanja v socialističnih sindikalnih bojih pa do njenega zagrizenega rasizma v pozni starosti. Ob koncu svojega literariziranega premišljevanja staranje postavi za izhodišče razprave o političnem delovanju: kako se lahko mobilizirajo osebe, ki niso več mobilne niti zmožne priti do besede, da bi se vzpostavile kot kolektivni, politični subjekt? Kdo jih lahko razume in zastopa in kdo naj spregovori v njihovem imenu, da bi njihov glas postal slišen?
Philippe Collin: Barman iz Ritza (Založba Vida, prevod Špela Žakelj)
Francoska literarna senzacija razkriva temno poglavje okupiranega Pariza. V prestižnem hotelu Ritz se med nacistično okupacijo odvija napeta zgodba o preživetju, uporu in dvojni igri, kjer legendarni barman Frank Meier skriva svoje judovsko poreklo, hkrati pa streže koktajle najvišjim predstavnikom režima. Philippe Collin mojstrsko prepleta zgodovinsko natančnost z napetimi osebnostnimi dramami, medtem ko bralce popelje v moralno razdvojeno okolje, polno strahu, poguma in skrivnosti. Nagrajeno delo osvetljuje skrita poglavja zgodovine skozi oči človeka, ki mora vse videti, a ničesar povedati.
Branko Cestnik: Dolina zvezd (Celjska Mohorjeva družba)
Knjiga ob 80-letnici konca druge svetovne vojne zaokroži Cestnikovo trilogijo vojnih romanov o slovenskih mobilizirancih v nemško vojsko. Zgodba o prelomnem letu 1945 podarja glas tisočim neslišanim žrtvam. Z antijunakom stopimo med stražarje taborišča Šterntal, med usode krivih zaradi svojih dejanj in »krivih« zaradi svojih stanj. Z njim oblečemo usnjen plašč oznovca, z njim smo ob drobnih dejanjih upora in ko skozi sneg stopi na pot odrešitve in pokore. Pretresljiv literarni preplet življenjskih zgodb na temelju resničnih in dokumentiranih zgodovinskih dogodkov ter osebnih pričevanjih ljudi, ki so vse zapisano tudi doživeli. S pisemskim spomenikom Kočevarjem in kočevarščini.
Pogovor s pisateljem bo na Pisateljskem odru v četrtek, 27. novembra, ob 16. uri.
Tina Vrščaj: Učne ure Eve K. (Beletrina)
Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva. Avtorica slika najrazličnejše situacije, ki vznikajo v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici in preučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši kontekst, v katerem odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno je vzdušje v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni šola v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?
Mitja Saje: Vse se je začelo v Afriki (Miš)
Spomini na potovanja in spoznavanja sveta iz časov, ko so se potovanja po svetu zdela še nedosegljiva. Vse se da, če se hoče! Če le jezik dobro teče, z nekaj poguma in iznajdljivosti.
Mitja Saje, med drugim ekonomist, poznavalec kitajske zgodovine, soustanovitelj Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, upokojeni redni profesor in častni profesor, popisuje svoje spomine od otroštva pa tja do začetka 80. let. Popotniški duh ga je vodil po vsem svetu, najprej po Evropi, nato pa po Severni Ameriki, Aziji in Afriki. In bralce z njim.
Humorna in dinamična pripoved bo bralce preselila v drugo polovico prejšnjega stoletja in jih vodila po vsem svetu. Zanimivo, kratkočasno branje, ki pa nam ob avtorjevi pronicljivosti marsikaj pove o polpretekli zgodovini, s tem pa tudi o današnjem stanju sveta.
Mel Robbins: Teorija NAJ (Primus, prevod Jurij Šešet)
V svoji najnovejši pionirski knjigi Teorija NAJ nas Mel Robbins – avtorica uspešnic po izboru New York Timesa in ena od najuglednejših strokovnjakinj za motivacijo, samozavest in miselno naravnanost – uči, kako nehati izgubljati energijo za tisto, nad čimer nimamo nobenega nadzora, in se začeti osredotočati na to, kar je v resnici pomembno: NASE. Na svojo srečo. Na svoje cilje. Na svoje življenje.
Avtorica svetovne uspešnice Pravilo 5 sekund se vrača z novo idejo: naj vas ne razžira tisto, česar ne morete nadzorovati. Teorija NAJ ponuja praktične in sproščene načine, kako izstopiti iz začaranega kroga skrbi. Robbins v značilnem tonu samozavesti in humorja pokaže, kako z majhnimi premiki v mislih spremenimo tok dneva – in življenja.
Ena najbolj pričakovanih motivacijskih knjig leta.
Terri Cole: Preveč (Primus, prevod Katja Bizjak)
Kolikokrat ste že rekli »v redu je«, ko ni bilo? Kolikokrat ste nosili svet na svojih ramenih? Terri Cole v knjigi Preveč razkrije, kako prekomerna skrb, prilagajanje in soodvisnost izčrpajo žensko energijo – in kako si jo lahko povrnemo.
Gre za vodnik k zdravim mejam, spoštovanju sebe in pogumu, da končno rečemo »dovolj«.
Topla, terapevtska in nujna knjiga za vse, ki dajejo preveč – in pozabljajo nase.
Knjiga pa bo tudi povod za debato na Pogovornem odru v sredo, 26. novembra, ob 19. uri. Pogovor bo namreč vodila kar avtorica prispevka. Na pogovoru bosta sodelovala dva strokovnjaka, certificiran psihoanalitik in psihoterapevt, ki bosta na vprašanje postavljanja osebnih meja odgovorila skozi praktične izkušnje reševanja depresije in izgorelosti svojih pacientov. Pogovor je namenjen vsem, ki jih zanimajo sodobna psihologija, predvsem v kontekstu postavljanje (osebnih) meja in spoznavanja samega sebe.
Lola Larra: Na jugu velemesta (Malinc, ilustracije Vicente Reinamontes)
Majhno šolo na jugu velemesta v čilenski prestolnici Santiago zasedejo njeni dijaki. Od tedaj se vse spremeni: učilnice, dvorišče in celo sami dijaki, ki se morajo soočiti z izzivi, ki jih prinašajo študentski protesti.
Med njimi je tudi Nicolás, najboljši vratar v šolski ligi, ki ga dolgi sestanki dolgočasijo in zasedbo šole popisuje v svojem dnevniku. Dogajanje na šoli pa spremlja tudi nekdo, ki živi v bližini.
Risoroman Na jugu velemesta se dogaja v prvih dneh dijaških in študentskih uporov, ki so v letu 2006 potekali v Čilu in so jih mediji označili za »pingvinsko revolucijo«.
Lilijana Homovec: V času visokih trav (Hirondelle)
Petindvajset let po brezskrbnih poletjih ob morju, glasbi, zabavah in mladostni lahkotnosti se Bruno in Nevio ponovno srečata – ob novici o smrti Grete, dekleta, ki je nekoč povezovalo njune svetove. A slovo, ki naj bi pomenilo konec, odpre vrata spominom in razkrije, da preteklost nikoli zares ne izgine – le potrpežljivo čaka, da jo kdo znova pokliče po imenu.
Lilijana Homovec v romanu V času visokih trav mojstrsko prepleta usode žensk in moških, ki jih zaznamujejo izgube, zgrešene priložnosti in tihi pogumi. Greta, Glorija, Adelina, Valerija in Roberta – pet žensk različnih generacij in usod, ujetih v svet pričakovanj, podrejanja in iskanja sebe. Vse pa jih povezuje želja po svobodi, po ponovnem vdihu, po življenju, ki ga same zapišejo. Z natančnim občutkom za človeško krhkost avtorica razpira vprašanja o ljubezni, zvestobi, materinstvu in sramu. Kaj pomeni biti doma? Kako daleč seže moč odpuščanja? In ali lahko kdo zares pobegne pred svojo preteklostjo?
Rachel Mourier: Mala Lisa (Založba Vida, prevod Mimi Podkrižnik Tukarić)
Ganljiva pripoved o pogumu, preživetju in moči življenja, nas popelje v Slovenijo in Francijo. Vdova Lisa Vidmar se v poznih letih odpravi v Pariz, da bi se soočila s svojo preteklostjo – otroštvom v družinski klobučarski delavnici, spomini na dedka entomologa in travmo druge svetovne vojne. Na poti sreča upokojeno stevardeso Évelyne in njeno hčerko Marion; tri ženske, tri generacije, katerih življenja se prepletajo v zgodbo o spominih, izgubi, spravi in novem začetku. Rachel Mourier s prefinjenim jezikom in bogatim zgodovinskim ozadjem ustvarja pripoved, odpira teme spomina, staranja in moči ženskih vezi.
Pogovor z avtorico, ki ga bo vodila Mimi Podkrižnik Tukarić, bo na Pisateljskem odru v soboto, 29. novembra, ob 15. uri.
Tatjana Plevnik: Poskusni svetovi (LUD Literatura)
Tatjana Plevnik, med drugim prejemnica Arsove lastovke, v svoji drugi zbirki kratke proze vabi v poskusne svetove, kjer na mnoge načine preigrava isto zgodbo – izgubo protagonistkinega moža. Vsaka zgodba je zapisana v drugem žanru, od grozljivke in pravljice do romantazije, znanstvene fantastike in fantazije, ne manjkajo pa niti čisto novi, avtorski žanri, ki še dodatno zarežejo v tkanino resničnosti. Razgibana in na vsaki strani presenetljiva knjiga tako morda prebere samo sebe, še preden jo uspete prebrati sami.
Chantal Akerman: Moja mama se smeje (Škuc, prevod Jedrt Maležič)
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij. Vse življenje se je borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje, napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.
Luiza Bouharaoua: Ali smo bili to mi (Cankarjeva založba, prevod Selma Skenderović)
Hrvaška južna obala in usode ljudi, ki se v enajstih kratkih zgodbah tkejo, intenzivno prepletajo in nepovratno oddaljujejo. Bouharaoua piše o mladih odraslih, ki se podajajo na pot samoodkrivanja sredi negotovih družbenih razmer. V iskanju intenzivnega in stabilnega odnosa, ne nazadnje ultimativne ljubezni, se spopadajo z ljubezenskimi aferami, homofobijo, virtualno zaljubljenostjo, z reševanjem prijateljstva po razpadu zveze, z negotovostjo identitete in s ključnimi eksistencialnimi odločitvami; z neuspehom, zavrnitvijo in izgubo, zamero in strahom. Prvenec hrvaške avtorice, za katerega je med drugim prejela tudi nagrado SEP, ki se podeljuje v okviru festivala Vilenica.
Jasminka Petrović: Poletje, ko sem se naučila leteti (Malinc, prevod Klarisa Jovanović)
Beograd. Morje. Hvar. Sivka. Najedanje. Smrčanje. SMS-ji. Solze. Babica in nona. Skype. Otočani. Psi. Druženje. Bolečina. Ljubezen. Družina. Fjaka. Tujec. Odraščanje. Smeh. Žalost. Iskrenost. Občutljivost. Resničnost. Dramatično. Tragikomično. Življenjsko.
Mladinski roman, po katerem je bil posnet istoimenski film. Kdor ga bo prebral, se bo naučil leteti ali pa se vsaj za hip odlepiti od zemlje …
Marko Radmilovič: Kekec štiri (Založba Pivec)
»Na začetku sveta je bila Enost. Bitja se nismo ločila. Živali, ljudje, rastline, celo kamni in prst in veter. Ni bilo narave in njenih delov. Bila je Enost.«
Kekec, Mojca in Rožle se znajdejo v svetu, v katerem se resničnost prepleta z legendami. V iskanju izgubljene knjige, ki varuje ravnotežje med naravo in ljudmi, se podajo na pot, ki jih vodi prek zasneženih polic, skrivnih svetišč in srečanj z bitji, ki jih ne najdeš v vsakdanjih zgodbah, Zlatorog, divji mož Bedanec, vešči Kosobrin – vsak izmed njih nosi del skrivnosti, ki jo morajo otroci razvozlati. A pot ni lahka. Zlo ima obraz človeka, pogum pa se rojeva tam, kjer se zdi, da je vse izgubljeno.
Marko Radmilovič je novinar in pisatelj. Poslušalci Vala 202 že četrt stoletja spremljajo njegove Zapise iz močvirja. Glosa je redno začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki odstira trpke resnice o družbi. Marko Radmilovič je do zdaj objavil tri knjižna dela, tokrat prvič tudi za mladostnike. Natančneje: Kekec štiri je za mlade vseh starosti.
Draga Potočnjak: Nič bat, Lara! (Založba Pivec)
Vsestranska Draga Potočnjak je v svoj prvi mladinski roman prelila bogate izkušnje pisanja, dela z mladostniki ter poznavanje begunske problematike. Skozi pripovedovanje skoraj trinajstletne Lare, ki ima rada številke, klavir in Garfielda, odkrivamo, kaj vse v njej sproža občutek tesnobe. Kot otrok ločenih staršev živi nekakšno dvojno življenje. En teden na Vrhniki, drugi v Ljubljani. Polovico časa v majhnem stanovanju pri mami, ki se spopada s finančno stisko, drugo pa pri sicer premožnem, a agresivnem očetu. Nič bat, Lara! je zgodba o ujetosti, begu in iskanju rešitve. Pa tudi zgodba o mladosti, upanju in novih priložnostih, zgodba, ki nam jo Lara pripoveduje iskreno, bistroumno, tudi humorno in venomer tankočutno.
Mirjam Dular: Vzporedni svetovi (Hirondelle)
Dvojezična zbirka zgodb Mirjam Dular z naslovom Vzporedni svetovi, prva knjiga iz kratkoprozne knjižne zbirke Lily of the Valley in iz serije Sodobne zgodbe iz Slovenije, vsebuje 20 kratkih zgodb o življenju. Te se premikajo v svetu od sanjske logike do hladne stvarnosti in od lucidnega humorja do srhljive bližine zločina.
Mirjam Dular je sicer že objavila roman Hoja po oblakih (2024), dve zbirki kratke proze, Milina pogovora (2018) in Lahkotnost molka, urok tišine (2024), ter štiri pesniške zbirke, Stikanja (2020), SND – Spoznavanje narave in družbe (2021), Lirika (2022) in Biotija (2024). Iz angleščine v slovenščino je prevajala dela Stephena Hawkinga in Billa Brysona.
Mojca Petaros: Nočem več biti nevidna (Mladika)
Avtorica v svojem literarnem prvencu ponuja bralcem dvajset kratkih zgodb s številnimi motivi iz sodobnosti. Njen literarni svet naseljujejo protagonisti različnih generacij in različnih okolij, glavno vlogo pa igrajo tudi živali in naravni pojavi. Avtorica v svojem pisanju prepleta realizem s fantazijskimi, mitološkimi in pravljičnimi prvinami. Veliko zgodb se dogaja v Trstu, na kraškem robu, na morju, na jugu Španije, v eni pa se soočamo s skrivnostnim londonskim parkom. Mojca Petaros v svojem prvencu ponuja tekočo, sočno pisavo s hudomušnimi domislicami in celo elementi kriminalke. Spremno besedo je napisala Anja Mugerli, ilustracije je ustvarila Petra Debelis.
Avtorica bo sodelovala v pogovoru na Pisateljskem odru v torek, 25. novembra, ob 10. uri.
Roland Barthes: Cesarstvo znakov (Založba /*cf., prevod Suzana Koncut)
Cesarstvo znakov (1970), razsanjan sprehod po Japonski iz imaginarija Rolanda Barthesa (1915–1980), je eden najizvirnejših spojev teoretskega in literarnega pisanja pa tudi emocionalnih in racionalnih mišljenjskih registrov. To zabrisovanje meja presenetljivo ni delo postmodernističnega ali modernističnega avtorja, temveč teoretika, znanega po razkrivanju mitoloških usedlin v družbi. Barthes tu radikalizira svojo metodo »smrti avtorja«, po kateri pomen določa bralčeva interpretacija, ne avtorjev namen, in jo razširi na neliterarne, celo nerazumljene znake, ki se v stiku z njegovim semantičnim aparatom razlivajo v navdihnjene vinjete, v katerih se prepletata tradicionalno japonsko podobje in svobodomiselni umetnostni eksperiment, bralce pa vabijo, da se tudi sami potopijo v njihove tančine.
Mirana Likar: V moji omari (Miš)
Knjiga je svojevrstni hibrid, saj jo lahko beremo kot knjigo kratkih zgodb, ki jih uokvirja okvirna zgodba, malo bolj poglobljeni in ustvarjalni bralci pa bodo v njej lahko prepoznali tudi roman o srečevanju z zrelimi leti, s strahom pred staranjem, ki s seboj prinese tudi pogled na minule dni, na dogodke, stvari in ljudi, ki so jih krojili.
Okvirna zgodba knjige prikazuje žensko v zrelih letih, ustvarjalko, srečno poročeno, ko zvečer v postelji prebira kratke eseje o posameznih ženskih rečeh z naslovom Sto in podnaslovom Vodnik po stvareh, ki jih mora imeti vsaka ženska s stilom. Gre za dejansko knjigo, znano prodajno uspešnico Nine Garcia, ameriške modne urednice. Branje jo potegne v vrtinec lastnih spominov in razmišljanj o življenju v njeni mladosti, ki je bila čas druge države, drugačne družbene ureditve in drugačnih vrednot. Pripovedovalkin miselni tok nas nato, tako se vsaj zdi, potegne v njene sanje, ki pa so čisto pod vtisom knjige, ob branju katere je očitno zaspala. Pred bralcem se namreč odpre pripovedovalkina »omara«, polna njej pomembnih reči, vsako pa spremlja tudi njena zgodba.
Mirana Likar s to knjigo znova dokazuje, da je izjemna mojstrica pripovedovanja. Ima redek posluh za najfinejše odtenke posameznikove psihologije, obenem pa izrazit dar za razvijanje zgodbe s suspenzi in obrati, ki vsakič znova prebijejo bralčev horizont pričakovanja. In je tudi subtilna pripovedovalka, ki v današnjem razčlovečenem svetu nikdar ne pozabi na človečnost.
Jeff Kinney: Špilfrderber, Dnevnik nabritega mulca 20 (Grlica)
V najnovejši knjigi iz serije Dnevnik nabritega mulca se Grega znajde v novi zagati. Špilfrderber se začne, ko njegova družina sklene prirediti veliko zabavo v čast njegovega rojstnega dne, Grega pa že ve, da to nikakor ne more iti gladko. Med popolnimi maminimi načrti, kupom priprav in čudaškimi gosti Grega samo upa, da se ne bo osramotil pred prijatelji. A v njegovi družini se vedno zgodi ravno to. Zopet svež humor, zabavne ilustracije izpod peresa in svinčnika Jeffa Kinneyja in še ena nepozabna Gregova pustolovščina.
Margit Auer: Štiriindvajset, Šola magičnih živali 15 (Grlica, ilustracije Nina Dulleck)
V iskrivi zbirki Šola magičnih živali, ki razkriva otroško potrebo po pristnih vezeh in prijateljstvu, je pred nami prisrčna zgodba o štiriindvajsetih dneh do božiča! Vsi, otroci in čarobne živali so navdušeni: v razredu se bodo obdarovali! Toda darila ne smejo biti kupljena, dovoljena so le tista, ki jih pripravijo otroci sami. Žreb pa bo odločil, čigavo darilo kdo dobi. »Kul, draga!« vzklikne Cooper. Vsi otroci ustvarjajo, tuhtajo in šepetajo s svojimi čarobnimi živalmi. Tudi gospodična Koruznik bo dobila darilo – ampak to bo največje presenečenje.
René Goscinny: Velika zbirka Asterix 1: Galski Junak (Graffit, prevod Špela Žakelj, ilustracije Albert Uderzo)
Stoletnico rojstva največjega scenarista humorističnega stripa – Renéja Goscinnyja – bomo obeležili z izdajo dveh zbirk: integralov Lucky Luke in posebne (z dodatnimi vsebinami obogatene) t. i. Velike zbirke Asterix. Slednja vsebuje restavrirane in na novo pobarvane stripe originalnih avtorjev (večletno obsežno restavriranje je nadziral sam Uderzo) v povečanem formatu. Prvič so v stripu prevedeni latinski izrazi in reki, spremlja pa ga 19 dodatnih strani besedila o zakulisju ustvarjanja z bogatim slikovnim gradivom.
René Goscinny: Lucky Luke: Integral 3 (Graffit, ilustracije Morris)
René Goscinny ni samo scenarist Asterixa, najbolje prodajane evropske stripovske serije, ampak tudi druge najbolje prodajane serije Lucky Luke. V novi integralni zbirki so vse Luckyjeve dogodivščine prvič urejene po kronološkem redu izhajanja, vključno s stranmi in zgodbami, ki niso bile objavljene v albumih. Stripe spremlja obsežno besedilo o avtorjih in zakulisju ustvarjanja s številnimi fotografijami in ilustracijami. V tem integralu so tako zbrani trije celotni stripovski albumi v povečanem formatu z dodatno kratko zgodbo in več kot 50 strani predstavitve.
Roberto Santiago: Nogometastični: Skrivnost zakletega gradu; Nogometastični: Skrivnost nevidne enajstmetrovke (Malinc, ilustracije Enrique Lorenzo)
Prihajata dva naslova iz serije o Nogometastičnih. V Skrivnosti zakletega gradu bo ekipa Nogometastičnih skušala osvojiti najpomembnejši turnir na svetu in se odpravila na svoje prvo potovanje v tujino. V Skrivnosti nevidne enajstmetrovke pa bo raziskovala, kaj se je zgodilo z enim od članov njihove ekipe, ki je nenadoma izginil.
Tudi v novih knjigah v zbirki pa bo v ospredju nogomet, skrivni pakt, ki so ga sklenili, in ekipa Nogometastičnih, ki se, ko njeni igralci stopijo skupaj, lahko enakovredno kosa tudi z najboljšimi ekipami na svetu.
Gavin Pretor-Pinney: Oblaki za začetnike (Založba Vida, prevod Iza Lucija Korošec, ilustracije William Grill)
Čudovito ilustriran vodnik popelje bralce v svet oblakov vseh oblik in velikosti – od nizkih stratusov do visokih cirusov, od mamatusov do oblačnih kap nad gorami in celo tornadov. Avtor Gavin Pretor-Pinney, ustanovitelj Društva za občudovanje oblakov, skupaj z nagrajenim ilustratorjem Williamom Grillom razkriva skrivnosti neba, prikazuje, kako se oblaki igrajo s sončno svetlobo, in pojasnjuje, zakaj so že od nekdaj navdih umetnikom, sanjačem in radovednežem. Knjiga ni le priročnik, ampak povabilo, da dvignemo pogled v nebo in razširimo svojo domišljijo, hkrati pa občudujemo čarobne prizore, ki jih ustvarja narava.
Edmond Baudoin: Travestit (po knjigi Mircea Cărtărescuja) (LUD Literatura, prevod Suzana Koncut)
Edmond Baudoin zaradi svojega avantgardnega sloga v Franciji velja za predhodnika in utemeljitelja novega stripa. S priredbo romana Travestit enega največjih sodobnih romunskih avtorjev Mircea Cărtărescuja je na novo oblikoval svoj pristop k avtobiografskemu stripu. Romanesknega besedila, v katerem Cărtărescu pripoveduje o mučnem mladostnem obdobju na meji shizofrenije, namreč ni zgolj priredil, temveč ga je uporabil kot material za interpretacijo, v katero je vdelal svojo lastno zgodbo.
