V času, ko se tisoči po svetu se zbirajo na demonstracijah, ki so nastale kot odmev na nasilno smrt Afroameričana Georga Floyda, vam ponujamo seznam knjig o rasizmu. Vključuje tako v slovenščini napisane kot vanjo prevedene knjige, ki vam bodo pomagale razumeti izkušnje temnopoltih ljudi v sodobnem svetu in v preteklosti.
Harper Lee: Če ubiješ oponašalca
Mladinska knjiga, 2015, prevod Polona Glavan
Velika uspešnica pisateljice Lee Harper prikazuje rasizem na ameriškem jugu, ki ga je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prizadela velika depresija. Dogajanje spremljamo skozi otroški pogled deklice Scout, ki odrašča z bratom, očetom samohranilcem ter temnopolto kuharico. Zgodba se začne zapletati, ko pride na dan novica, da je temnopolti delavec pretepel in posilil belo dekle. Med sojenjem obrambo prevzame Scoutin oče, sodba pa je v okolju, kjer prevladuje rasizem, jasna, še preden se sojenje začne.
Toni Morrison: Najbolj modre oči
Mladinska knjiga, 2003, prevod Jože Stabej
Prva temnopolta Nobelovka za literaturo, ameriška pisateljica Toni Morrison se v mnogih svojih delih ukvarja s problematiko rasizma v Ameriki. V prvencu Najbolj modre oči, ki ga je objavila leta 1970, problematizira standarde lepote, s katerimi se morajo soočati temnopolti Američani. Roman govori o temnopolti deklici Pecoli, ki si najbolj od vsega želi, da bi imela modre oči, saj je prepričana, da bi jo te rešile bede, revščine in udarcev.
Philip Roth: Človeški madež
Modrijan, 2006, prevod Miha Avanzo
Roman ameriškega pisatelja Philipa Rotha pripoveduje zgodbo profesorja literature in bivšega dekana fakultete, ki je zaradi uporabe spornih besed obtožen rasizma. Toda profesor ima skrivnost, ki jo je skrival pred ženo in otroci 40 let – da je v resnici afroameriškega porekla. Knjiga na subtilen način govori o stanju duha v Ameriki, katerega pereča sestavina je rasizem.
Chimamanda Ngozi Adichie: Amerikanka
Sanje, 2014, prevod Gabriela Babnik
Nigerijsko-ameriška pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie je v Amerikanki izrisala veliki multikulturni ep naše dobe. Govori o mladih Nigerijcih, ki se jima up o boljšem življenju v tujini kmalu razblini, saj ju v ZDA in Veliki Britaniji poleg ekonomskega boja za preživetje čaka tudi rasistična sovražnost.
Gabriela Babnik: Intimno
Beletrina, 2015
Gre za roman slovenske avtorice, ki skozi položaj migrantov v Evropi osvetljuje tematike identitete, tujosti in rasizma. Triptih je razpet med Čadom, Francijo, Ameriko in Slovenijo, zgodbe se prepletajo, pisateljica pa skozi odnose med akterji prikaže, kako rasni stereotipi in predsodki prišlekom onemogočajo, da bi se uspešno integrirali v novo okolje.
Colson Whitehead: Podzemna železnica
Hiša knjig, založba KMŠ, prevod Anja Bakan
Whiteheadov roman označujejo za alegorično potovanje skozi zgodovino ameriškega rasizma. Zgodba govori o sužnji, ki pobegne s plantaže na jugu Amerike. Njen beg je poln nevarnosti in pasti, vsaka postaja železnice pa ponudi novo poglavje grozot suženjstva. V New York Timesu so zapisali, da ta pogumna in še kako potrebna knjiga raziskuje temeljne grehe Amerike.
Alice Walkers: Nekaj vijoličastega
Mladinska knjiga, 1987, prevod Zoja Skušek-Močnik
Nekaj vijoličastega ameriške avtorice Alice Walkers je epistolarni roman, ki opisuje težko življenje temnopoltih na ameriškem jugu v začetku prejšnjega stoletja. V knjigi srečamo mozaik ženskih likov, ki so žrtve zlorab s strani moških, a jih rešuje medsebojna ljubezen in podpora. Roman je postavljen v okolje, ki daje temnopoltim zelo malo možnosti za srečno življenje.
Jackie Kay: Rdeča prašna cesta
Založba Zala, 2017, prevod Mateja Petan
Jackie Kay je priznana škotska avtorica, Rdeča prašna cesta pa avtobiografska pripoved o njenem odkrivanju lastne identitete. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je na Škotskem rodila beli materi in temnopoltemu očetu, študentu iz Nigerije. Njena barva kože je bila za tisti čas tako nesprejemljiva, da jo je mati morala dati v posvojitev. Že odrasla Jackie se poda na pot raziskovanja svojih korenin. Vsekakor je to tudi pripoved o mnogih odtenkih rasizma, ki ga je bila pisateljica deležna v življenju.
Frantz Fanon: Črna koža, bele maske
Studia Humanitatis, 2017, prevod Ana Monika Habjan
Knjiga na francoskih Antilih rojenega filozofa in psihiatra nam skozi avtorjevo izkušnjo ponuja pogled na kolonializem in postkolonializem. Fanon razmišlja o odnosu med črnci in belci ter ugotavlja, da so oboji ujeti znotraj lastnih rasnih identitet. Po njegovem mnenju je psihoanaliza uporabno orodje za razumevanje črnske izkušnje, hkrati pa lahko pomaga razbiti velik psihološki kompleks, ki je nastal kot posledica kolonializma. Pravi, da je v resnici težko razumeti pravo naravo črnske izkušnje, saj je bela družba ustvarila toliko škodljivih mitov o temnopoltih ljudeh.
Achille Mbembe: Kritika črnskega uma
ZRC, ZRC SAZU, 2013, prevod Suzana Koncut
Zgodovinar in politolog Achille Mbembe, ki je bil rojen v Kamerunu, doktoriral pa je na Sorboni, ponuja geneaologijo kategorije črnskosti od trgovine s sužnji do danes in kritično reevaluira zgodovino in prihodnost v luči rasizma. Raziskuje odnose med kolonializmom, suženjstvom in kapitalom. Po njegovem mnenju je enačenje črnskosti z nečloveškim odskočna deska za nove oblike izključevanja.