AirBeletrina - Doživetja mladosti ali kako veš, da ima sošolka dobre noge
Kritika 3. 3. 2017

Doživetja mladosti ali kako veš, da ima sošolka dobre noge

Slovaška književnost pri nas ni prevajana v taki meri, kot bi si želeli, a se situacija iz leta v leto izboljšuje, za kar med drugim skrbi peščica zagretih prevajalcev. Mednje sodi Andrej Pleterski, ki je tokrat nastopal v vlogi mentorja na prevajalskih delavnicah JSKD, na katerih je sodelovalo deset mladih prevajalk, rezultat pa je knjiga Jajčka vseh velikosti. Gre za knjigo 14 kratkih zgodb legendarnega Dušana Duška, ki je na Slovaškem pobral že praktično vse literarne nagrade. V knjigo so vključeni tudi vtisi in predstavitve prevajalk ter intervju z avtorjem, ki ponudi še oseben stik s to pomembno slovaško literarno osebnostjo. Skozi izbrane kratke zgodbe, ki so nastajale v zelo različnih časovnih obdobjih, se nam odpira svet v mladost, ki zaživi z njegovimi vihravimi junaki.

Gre za mladostnike, ki odraščajo nekje na slovaškem podeželju in počnejo takšne in drugačne neumnosti. V zgodbi Strici in stric Albert se prijatelja maščujeta stricu, ki si pridobiva naklonjenost deklet s svojimi »frizerskimi« sposobnostmi, s tem, da si obrijeta glavi in za to okrivita njega, spotoma pa ugotovita: »manj kot imaš las na glavi, manjši je zračni upor, se pravi, da je najboljše, če imaš golo glavo. Z njo lahko na kolesu na prestave dosežeš že lepo hitrost.« Iskrive domislice in potegavščine so gonilo celotne zbirke, junaki so prav po mladostniško neobremenjeni, saj se počutijo nepremagljive in nesmrtne, le včasih se v njihova življenja vrinejo temačnejši dogodki, ki jih pretresejo in zamajejo njihovo prepričanost vase in v svet. To je najbolj z občutkom izraženo v zgodbi Arabec, ko brata na konjski dirki pretrese usmrtitev poškodovanega konja, zato stečeta na progo in se med kričanjem imen konjev tolažita: »ko sem ga zgrabil, je vedel, da ga ne želim tepsti, samo obrnil sem ga, mu pogladil lase – in ko se je skozi solze zarežal, sem izvlekel robec, ga oslinil in mu obrisal oči.«

Velika tema, ki je nasploh prisotna v Duškovi literaturi, je spolnost. V intervjuju, ki je priložen zbirki, o tem pove: »Poznam dve dejavnosti, […] ki nam ponujata vrnitev v raj: seks in smeh. O njiju sem zmeraj pisal z občudovanjem.« Junaki v zgodbah so ravno na prelomu iz otroštva v mladost, zato so nenehno na preži za priložnostmi, da bi se pred vrstniki dokazali za bolj izkušene v spolnosti. V zgodbi Fotografija sošolca Jaro protagonista pouči o sošolkah: »mislim, da je bila ura slovaščine, zame pa je za vekomaj ostala ura spoznavanja nog: nikoli prej nisem pomislil, da so dekliške noge lahko tudi dobre. Pod klop sem vrgel nalivnik in se dobrih pet minut pretvarjal, da ga iščem, dokler si nisem ogledal nog vseh sošolk, ki so sedele pred mano.« Najbolj posvečena telesnosti in tudi najdaljša je naslovna zgodba Jajčka vseh velikosti, v kateri fantje med nogometnim rivalstvom izumljajo nove pokvarjene kletvice, si genialno svetujejo glede simpatij (»sem ga podučil, naj se v Zuzo zaljubi in ji potegne dol kratke hlače, kar ji bo sigurno všeč«), pridejo pa tudi v prvi nerodni in razburljiv stik s spolnostjo. Dušek dobro ve, kaj dela – ne cenzurira se do te mere, kot je moderno v mladinski literaturi, ko recimo junaka »ne vesta več, kje se eno telo začne in drugo konča« ali kakšen drug katastrofalni puritanski simbolizem, ampak je popolnoma sproščen, obenem pa njegovi opisi niso tako eksplicitni, da bi postali vulgarni, kar kaže na veliko spoštovanje lepote naivnih prvih izkušenj.

Humor, ki preveva knjigo, je Duškov zaščitni znak. Gre predvsem za anekdotičen pristop in situacijsko komiko, dodana vrednost pa so tudi premišljeni, hudomušni opisi (»srce mi je poskočilo kot žaba pod zelenim lapuhom«). Otroška oziroma mladinska perspektiva je brez pomanjkljivosti, saj liki niso poneumljeni, ampak neskončno radovedni, zvedavi, nagajivi, čustveni, zmedeni … Vse, kar pritiče najstniškim letom. O sebi in svetu nenehno odkrivajo nove stvari, sumijo pa, da imajo odrasli pred njimi velike skrivnosti, ki jih je treba nujno razkriti. Zgodbe so sicer napisane v pretekliku in pripovedovalci kdaj celo izdajo, da so že odrasli, kot recimo v zgodbi Gumbi s stare uniforme: »Pred dvajsetimi leti sem poletje zadnjič prebil s svojim dedkom.« Zato se zdi, kot da gre za melanholične sprehode v preteklost, kakor da bi junaki za hip naselili svoja mlajša telesa, se razgledali po prigodah, ki so jih najbolj zaznamovale in se odločili ta intimna spoznanja deliti z bralci. Ravno to zavedanje, da jim nikoli več ne bo tako lepo kot v brezskrbni mladosti, ki jim takrat še ni bilo razkrito, pusti grenko-sladek priokus, a vseeno ne pomeni padca v obup, saj se ta čas v mozaiku spominov blešči kakor zloščeni gumbi z dedove uniforme.

 

Dušan Dušek: Jajčka vseh velikosti. Prevedle Maruša Avman in druge. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – revija Mentor, 2016. 146 strani, 12 €.