Jacqueline Raoul-Duval je francoska urednica, prevajalka in pisateljica, rojena v Sfaxu (pristanišče na jugu Tunizije). Literarno pot je začela z delom Voir la Tunisie (Videti Tunizijo), zaslovela pa je z romanom Kafka, le fiancé eternel (Kafka, večni zaročenec), ki bo ob njenem obisku na festivalu Fabula dve leti po izvirniku izšel tudi v slovenščini.
Duvalova vstaja med sedmo in osmo uro, da površno posluša novice na radiu. Pripravi si veliko skodelico zelenega čaja, vrže nekaj partij pasjanse, pregleda maile in počasi začne pisati. Med svoje najljubše avtorje poleg Marcela Prousta, Ernesta Hemingwaya, Philipa Rotha, Cormaca McCarthyja in Joyce Carol Oates šteje tudi svojega sina Serga Bramlyja. Kljub veliki ljubezni do Flauberta, za razliko od njega, svojih knjig ne načrtuje zelo sistematično.
Če bi bilo v njeni moči oživiti katerokoli osebo na svetu, bi bil to Kafka. Zanimanje zanj je so vzbudili njegovi dnevniški zapisi, ki jih je po naključju vzela s sabo na potovanje v Senegal. Pisma Felice, Mileni in Pismo očetu je večkrat in strastno prebirala, dokler ni vsaj približno vstopila v njegov svet. Želi si, da bi tudi njeni bralci spoznali in cenili tako pisateljevo delo kot tudi Kafko kot osebnost.
Protagonist knjige Kafka, večni zaročenec je mlad eleganten moški, ki se zaveda svojega globokega glasu, na katerega padajo ženske, kadar jim bere Kleista. Dogajanje temelji na pismih, ki jih je pisal od avgusta 1912 pa vse do svoje smrti junija 1924 (večji del pisem je v slovenščini izšel pri Beletrini). Roman je sestavljen iz štirih sklopov, vsak pa obravnava razmerje z žensko, ki mladega moškega v isti sapi napaja in izčrpava. V posamezno zgodbo nas Raoul-Duval popelje s skrbno izbranim citatom iz pisem, ki nakaže problematiko odnosa. Slutnja strahu pred dokončnostjo, ki jo zaznamo že v naslovu, se skozi roman potrjuje z odlašanjem in samoanaliziranjem, ki zaljubljenca varuje pred realno grozo dorečenega in zaključenega (»Ničesar ne dokončam, niti svojih lastnih stavkov, ki …«). Poleg tega je idealizirana oseba iz pisem nezdružljiva s tisto, ki jo Kafka sreča v živo. Ženska iz pisem težje zmoti pisateljeve navade in način življenja kot tista, ki v resničnem življenju pride v njegovo stanovanje in kupi veliko grdo omaro. Zakaj potrebuje tako veliko omaro, se večkrat sprašuje Kafka.
Poleg opisov odnosov z ženskami so zanimive tudi podrobnosti iz njegovega življenja; učil se je hebrejščine, navduševala ga je kinematografija, imel je neverjeten smisel za humor, občutek za otroke in fotografski spomin. V zvezke je pisal z obeh strani, da se je besedilo srečalo na sredini. Včasih je sežigal svoje rokopise, saj se je s tem vzvišeno ločil od želje po potrditvi. Rodni kraj je opisal z besedami: »kraj, kjer človek slabo uporabi svoje moči«.
Knjiga je polna Kafkovih odlično artikuliranih misli, ki jih pisateljica poveže v celoto. Pelje nas v svet Franza Kafke, a ne po njegovi poti. Bralec ji kot poznavalki zaupa tok pripovedi življenja enega največjih avtorjev 20. stoletja in cena, ki jo zato plača, ni previsoka, saj Raoul-Duval zgodbo podaja z nevsiljivim, na trenutke pikrim, a vseeno lahkotnim tonom. Veliko je podrobnosti njegove nadvse zanimive osebnosti, ki jo lažje kot pri branju biografskega nizanja ponotranjimo v romaneskni atmosferi. V romanu Kafka, večni zaročenec njegovo življenje spominja na vzdušje, ki ga je ustvarjal v svojih delih: zelo domače v temi in brezupu in hkrati v večnem, za vsakdanje življenje skoraj prenapornem prežanju na resnico.
Jacqueline Raoul-Duval: Kafka, večni zaročenec. Prevedla Jedrt Maležič.Žepna Beletrina, 5 evrov.
Pogovor z avtorico bo v Klubu Cankarjevega doma danes, 5. 3. 2014 ob 20. uri.
Portret je bil objavljen v Pogledih.
