Z današnjo tekmo Francije proti Romuniji se odpre letošnje Evropsko prvenstvo v nogometu. Če ste kot večina kulturnikov, boste ob tej novici najbrž skomignili z rameni in zvečer šli v gledališče ali v posteljo s knjigo ali karkoli pač počnete v petek zvečer. Toda POZOR: na AirBeletrininem uredništvu (no, vsaj njegov bolj zagreti del) smo prepričani, da sta nogomet in literatura lahko tudi izredno lep par. Zato smo za vas do 10. julija, v času poteka Evropskega nogometnega prvenstva, pripravili prav poseben program. Rubrika FuzbalAir2016 bo prinašala različna razmišljanja o nogometu izpod peresa slovenskih literatov in piscev, ki so tudi nogometni navdušenci. Vsaj enkrat na teden lahko torej pričakujete tekst, ki bo povezoval kulturo in nogomet, literaturo in nogomet, nogomet in svet ter vas skušal prepričati – če v to še ne verjamete -, da metafora (?) »žoga je okrogla« v sebi skriva tudi posebno pesniško vrednost.
Začnemo v torek 14. junija s tekstom Uroša Zupana Rane. Za današnjo popotnico v mesec nogometne vročice pa pesem Matjaža Pikala iz njegove najnovejše, še sveže zbirke Rekla si, da hočeš. (Kot zanimivost: Diego Armando Maradona kljub svojemu legendarnemu statusu na evropskih prvenstvih ni zabil niti enega zadetka.)
Pesnitev o Diegu Armandu Maradoni
Diez, odpusti mi, ker sem šel mimo tvojega
obličja, ne da bi se ti priklonil. Zdaj pa, ko
je nedelja, nogometni dan, in spet stojim
pred tabo, se trkam po prsih in se spominjam
svojih grehov. Žal mi je, da sem te izdal,
zelo mi je žal, da sem izdal tebe, ki si
vsemogočen in vseh časti vreden. Ko si
pritekel na igrišče, sta na nebu zasijali dve
sonci. Indijanci na stadionu Azteca v Mexico
Cityju so v strahu sklonili glave, prepričani,
da gre za čudež. Jaz pa sem se zavil v deko
v Študentskem naselju, da bi prekril drhtenje,
ki me je zajelo, ko sem ta čudež gledal
po televiziji. Komentator je celo rekel, da si
zakril sonce. Nato so se mu posušila usta,
ker je videl igrati boga, kot milijoni vernikov
pri tej maši. Diez je stegnil svojo božjo
roko, svoj božji prst, in z njim pokazal
na tatove, ki so njemu in njegovemu
narodu ukradli zemljo, in jih kaznoval.
Maščevanje, ki ga je pripravil, je bilo
strašno in neskončno. Z božjo nogo je
potolkel sovražnika do kolen, še prej
pa se je z njim okrutno poigral z žogo,
prilepljeno na njegovo levo nogo. Na posnetku
se je lepo videlo, da ni bila žoga, ampak odbita
sovražnikova glava. Resda si na Maldivih
izgubil bitko, hrabri vojščak, a si v Mehiki,
ko si dvignil zlat pokal in ga poljubil, dobil
vojno. Tvoja dobrota je neizmerna, znal si
biti mehak z mehkimi in trd s trdimi.
Brezbožneža, ki si je drznil in ti v Barceloni
polomil božjo nogo, si strahotno kaznoval
in ga spremenil v prašiča. Vrnil si se v vsej
svoji slavi in nadaljeval z oznanjanjem resnice.
Naučil si nas, da je tek po travi molitev,
dal si nam nešteto nogometnih zapovedi in
za vedno zamrznil število deset. Zapisal si se
v knjigo kraljev, postal si kralj, moral bi to
biti. Oni pa so vrgli vate kamen in ti odrezali
noge, kakor to na ulicah Teherana počnejo
s tatovi in preprodajalci mamil. Očitali
so ti božji prah in te križali, da ti je iz oči
namesto solz tekla kri. »Diez, nogometni
kralj!« so ti posmehljivo vzklikali tako kot
Barabi ob tebi, ti pa jim nisi hotel verjeti,
zato ker veš, da si samo eden in edini,
edini pravi nogometni bog. Zdaj ponižno
molim in prosim, da mi odpustiš moje
grehe, kot sem takrat prosil očeta, da mi
v Avstriji kupi tvoj dres, progasto svetlo
modro svetinjo z belimi črtami in številko
deset. Jaz bedak pa sem ga po mundialu na
tržnici prodal nekemu Šiptarju in te izdal,
dobri Diez. Odpusti mi, zato ker je moj greh še
dvakrat večji, kot si misliš. Dvajset let pozneje
sem tvoje božje oblačilo spet zagledal na tržnici
v Seulu in te spet zatajil, ti obrnil hrbet za sto
dolarjev. Odpusti mi, ker se nisem priklonil
tvojemu obličju, tako mi je hudo, ker sem
te izgubil, da me še zdaj oblijejo solze,
kot so oblile tebe, ko si se poslovil na
Bonbonieri. Pisal bom Ki Ma Jun in jo
prosil, da gre v svetišče in poišče svetinjo,
majico s številko deset, ter mi jo pošlje. Šele
ko jo bom oblekel, bo ta molitev popolna.
Tako oblečen bom šel v Napoli in te poiskal
v kapelici, se ti priklonil in ti prižgal svečo.
