Pesniški prvenec leta 2003 rojene Mile Kodrič Cizerl J + J, izdan pri mariborskih Dveh lunah – Zavodu za poetizacijo sveta, bi sprva lahko razumeli kot provokativno pesniško zbirko. Na to nas navaja sam naslov pesniškega dela, ampak že začetek zbirke napove popolno govorico intime, ki je tako ljubezenska kot tudi verska, hkrati pa gre za razsežno razmišljanje. Pesmi v določenih primerih namreč zazvenijo tudi kot molitveni obrazci, so kot drobni vpogledi v svet premišljevanja o svetem in njegovem čaščenju najvišjega ali najvišje. To so lahko Jezus, ljubezen in ljubljena.
Že začetek zbirke napove popolno govorico intime, ki je tako ljubezenska kot tudi verska, hkrati pa gre za razsežno razmišljanje.
Vendar če jo primerjam s prav tako pomembno pesniško zbirko Erike Primc Skozi šivankino uho (KUD KDO, 2023), saj obe vnašata sodobno krščansko motiviko, je poezija Mile Kodrič Cizerl razprta in svetovljanska v večji intimi in vprašanjih o izpovedi ljubezni.
Pesniška zbirka J + J odpira pomembno temo, ki jo sodobno krščanstvo prevečkrat zataji ali je ne želi sprejeti – istospolno ljubezen. O tem pesnica mlajše generacije govori skozi oči subjektke (opazovanje v delu je zelo pomemben proces), ki ne želi ničesar spremeniti, a spreminja veliko.
Pesniška zbirka J + J odpira pomembno temo, ki jo sodobno krščanstvo prevečkrat zataji ali je ne želi sprejeti – istospolno ljubezen.
Pesmi govorijo skozi motiviko ljubezni, kot da je ta prisotna že od nekdaj in se o njej ni treba prav nič prevpraševati. Je tukaj – zakaj bi se morala prepričevati o pravem in pravičnem? Ljubiti pomeni nekaj lepega … in ni pomembno, koga ljubiš. Drzno, a vseeno umerjeno ubesedovanje je sodobna kontemplacija, ki je uspela. Pesniška zbirka je polna tudi bogatih navezav na likovno umetnost, ki s širino nakazuje na možnosti mnogotere ljubezni. Ena izmed teh je pietà v novih oblikah. Prav tisto, kar bi morala religija biti – zatočišče za krhkost, obrobnost in spregledanost – postane ta zbirka.
Pa vendar to ni pesniška zbirka o drugačnosti ali pojmu drugosti. Z verzi, ki preraščajo v pomembne misli, premisleke in parafraziranje bibličnih citatov, postane vera v dobro in kakopak v ljubezen. To ni samo podajanje velikih začetnic in ljubezenskih namigovanj z znakom oziroma plusom. Gre za globok vpogled in nagovore, ki vabijo k bližini. Pri tem igra pomembno vlogo erotika, ki je prefinjeno sramežljiva. Ni razgaljanje obličja, temveč je tiho opazovanje in hvaležnost za počasno odkrivanje – ali pa tudi zakrivanje. Ker tudi to pove veliko.
Prav tisto, kar bi morala religija biti – zatočišče za krhkost, obrobnost in spregledanost – postane ta zbirka. Pa vendar to ni pesniška zbirka o drugačnosti ali pojmu drugosti.
Pesniška zbirka J + J je tudi tiha izpoved o dvojini, ki razsežno slavi ljubezen. Je lahko izkaz predanost, hkrati pa dvojina pomeni enost: je midva in midve, upesnjena s posebno milino in čistostjo. Kot da v ljubezenskem stanju in odnosu ni ničesar premalo in ničesar preveč – vse je popolna harmonija. Ne manjka niti bolečine, ki pa s počasnim stopnjevanjem doseže posebno stopnjo. Kot beremo v pesmi jabolko:
tako globoko si se zarila vame,
da je ves strup priplaval tik pod površino.
zdaj skrivam jabolka in kričim strah in
strah me je, da sem ga izkričala naravnost
nazaj vate
Dvojina pomeni enost: je midva in midve, upesnjena s posebno milino in čistostjo.
Izvirni greh in premišljevanje o njem sta ves čas prisotna, prav tako svetopisemska motivika in simbolika, smiselno rabljeni. Ves čas pa se prepletata s praktičnostjo, razmišljanjem in življenjem pesniškega jaza. Precizno vpeljevanje vsega naštetega je dokaz, da je pesniška zbirka pomembna ne samo kot prvenec, pač pa tudi z vidika vsaj dveh skupnosti – tako scene LGBTQAI+ in sodobnega krščanstva. Vse je lahko sprejetost, če ni nekaj, kar je usmerjeno v sovražnost in nasprotovanje. Lahko bi rekla, da gre za prelomen korak v združevanju teh tematik, ki pa sta logično združljivi tako s srcem kakor s pametjo. Vera je namreč ljubezen, in ta se ne sprašuje zakaj.
Vera je namreč ljubezen, in ta se ne sprašuje zakaj.
Mila Kodrič Cizerl nas skozi speve, kot je aleluja, ki jo številči ali ji daje ure in minute, spretno vodi z besedami. Premišljeni verzi pesniškega prvenca so izpiljeni, jezikovno dovršeni, ob tem pa ne gre spregledati niti mentoric in literarnih urednic Nine Medved in Helene Zemljič, prav tako prepričljivih pesnic.
Ta poezija pove in nagovori tiste, ki želimo slišati in poglobljeno prisluhniti. Je nekaj redkega in svetega v času, ki se lomi in trga na koščke.
