Izpuščanje vedno boli, toda življenja brez izpuščanja preprosto ni. Že kot otroci se moramo začeti učiti izpuščati: igračo, prijateljstva, domačo žival. Tudi materino in očetovo ljubezen, ki je ne moremo imeti samo zase, ampak jo moramo deliti še z drugimi. Čim starejši postaja človek, tem več mora izpuščati. Izpustiti otroke, ki odrastejo in si ustvarijo svoje življenje, je za mnoge starše ena najtežjih stvari. Pride čas upokojitve in izpustiti je treba poklic, ki ga človek morda opravlja z velikim veseljem in vlaga vanj veliko življenjske energije. Za mnoge se takrat podre svet, drugi pa so pripravljeni svojo energijo usmeriti drugam in iti naprej na nekoliko drugačen način. S starostjo mora človek izpuščati svoje zdravje, svoje sposobnosti. Tudi to je dejstvo, ki ga ni vedno lahko sprejeti. Izpustiti pomeni hkrati tudi osvoboditi se. Kdor zna izpustiti in se ne oklepa krčevito tega, kar ima, naredi prostor, da pride novo, česar morda ni nikoli pričakoval in načrtoval. Tudi v bolezni in starosti.
Za umetnost izpuščanja življenja je bistven naš osebni odnos do zdravja in bolezni. Ta se najbolj oblikuje v družini, v kateri odraščamo. Pozneje v življenju ga sicer lahko še preoblikujemo, vendar je proces veliko težji in bolj boleč, če smo iz družine prinesli s seboj odrivanje vsega, kar nas spominja na bolezen, prizadetost in umiranje. Kdor je že kot otrok spoznaval, da bolezen spada k življenju, da je treba narediti vse, da bi jo pozdravili, da pa je včasih treba z njo tudi živeti, bo v življenju lažje kos vsemu, kar ga bo doletelo. Kdor je že kot otrok občutil, kako prijetno in polno je prijateljevati z mačkami, psi in drugimi domačimi živalmi, ki pa nekoč, zaradi nesreče ali bolezni umrejo ter jih je potrebno zakopati in jih od takrat naprej ni več – razen v kakšnem pogovoru in spominu. Kdor se je že kot otrok naučil sprejemati bolezen in umiranje kot del življenja, ne bo živel v večnem strahu, kaj bo, če bo … Noben človek ne more dobiti jamstva, da ne bo zbolel, da se mu ne bo zgodilo to ali ono. Toda v vsem, karkoli se mu bo zgodilo, bo poskušal poiskati najboljše, narediti najboljše.
Odlomek je iz nove knjige Alojza Ihana, Čas nesmrtnosti. Če vas o njej zanima več, se nam jutri ob 18.00 pridružite v kavarni Moderna v Moderni galeriji, kjer bodo o nesmrtnosti spregovorili avtor knjige dr. Alojz Ihan, psihoanalitik in pisihiater dr. Matjaž Lunaček ter filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl. Pogovor bo vodila Manca G. Renko. Več o dogodku tu.
