Prizor iz filma Izgubljeno s prevodom (Sofia Coppola, 2003)
… to je nekako tako kot s hotelskimi sobami – odhod do dvanajstih, torej, zapremo vrata, pohitimo navzdol in oddamo ključe v recepcijo.
Toda kaj je tedaj s sobami? kaj se dogaja z njimi, ko nas ni? kaj se zgodi z vso zmešnjavo rjuh, z vsem neredom, z vsemi brisačami, vzglavniki, pepelom v pepelnikih?
Ga tudi tedaj odpiha okenski prepih? pipa prav tako kaplja nad kadjo? ali se orošeno ogledalo končno posuši? kaj je videti v njem?
(kot bi rekel Klasik: O, kaj vse bi dal za to, da bi lahko enkrat videl, kaj se dogaja s sobo v hotelu, ki sem jo zapustil za zmeraj!)
Razumljivo se potem pojavi sobarica z namenom, da bo izbrisala vsako najmanjšo sled, ki smo jo pustili za seboj, kakor da nas sploh ni bilo. In to ji uspe.
Razumljivo je tudi, da se pozneje tu pojavijo drugi, novi gostje.
In kaj se dogaja v času vmes? Med našim odhodom in prihodom sobarice? V hotelski sobi, v kateri sva ležala tako blizu, tako blizu sva lahko dihala?
Jurij Andruhovič (1960, Ukrajina) je študiral na Ukrajinski tiskarski akademiji (1977–1982) in na Moskovskem literarnem inštitutu (1989–1991). Leta 1985 je ustanovil literarno-gledališko skupino Bu-Ba-Bu (Burleska-Balahan-Bufonada). Objavil je pet pesniških zbirk, šest romanov in štiri knjige esejev. Njegova dela so v prevodih izšla na Poljskem, v Nemčiji, Kanadi, ZDA, na Madžarskem, Finskem, v Belorusiji, Rusiji, Srbiji, Italiji, na Slovaškem, v Španiji, Švici, Franciji, na Češkem, Hrvaškem, v Romuniji, Bolgariji, Litvi, Makedoniji in Sloveniji. Andruhovič je prejemnik šestih prestižnih mednarodnih literarnih nagrad: Herderjeve nagrade (2001), mirovne nagrade Ericha Marie Remarqua (2005), leipziške literarne nagrade za evropsko razumevanje (2006), srednjeevropske literarne nagrade angelus (2006), nagrade Hannah Arendt za politično misel (2014) in nagrade vilenica (2017).
Jurij Andruhovič bo gost letošnjega festivala Dnevi poezije in vina.
