AirBeletrina - Kaj bomo brali v letu 2015? (2/4)
Panorama 9. 2. 2015

Kaj bomo brali v letu 2015? (2/4)

Ilustracija: Ana Baraga

 

Če prejšnji teden niste prebrali, kaj vse vam za leto 2015 pripravljata Beletrina in Cankarjeva založba, se brž pozanimajte, da boste lahko nadaljevali z novim seznamom. Tokrat vam predstavljamo knjižni program založb Center za slovensko književnost, *cf, Goga, LUD Šerpa, LUD Literatura in Miš.

Center za slovensko književnost

Izvirna poezija in proza, prevodna poezija

Center za slovensko književnost letos v glavnem stavi na poezijo, čeprav prinaša tudi nekaj vznemirljive proze, gotovo pa lahko že po seznamu zaključimo, da gre za eno trenutno najbolj vročih založb, kar se tiče podpore najmlajši generaciji slovenskih pisateljev (ne pozabite, njihova so Telesa v temi Davorina Lenka). Ampak začnimo z uveljavljenimi imeni. Letos imajo napovedano tudi novo pesniško zbirko mojstra besede Petra Semoliča z naslovom Druga obala. Njena »govorica bo še vedno prepoznavno Semoličeva, hkrati pa njegove nove pesmi predstavljajo pomemben odmik od njegovega dosedanjega pisanja – tam, kjer smo prej našli prvoosebni lirski jaz, se zdaj srečujemo z liki in personami, ki prihajajo iz različnih zgodovinskih obdobij in geografskih širin«, od morilcev, izobčencev do anonimnežev. Njeni poglavitni temi bosta v skladu s tem smrt in minljivost. Svojo novo pesniško zbirko je pri njih pripravila tudi pesnica Alja Adam. Mokri lasje so razdeljeni na tri poglavja, v prvem izpostavi intimno, ljubezenske in erotične pesmi, v drugem je v ospredju družbena kritika, v tretjem pa so zbrane pesmi, ki se »ukvarjajo predvsem s problematiko spolov in vprašanji, ki zadevajo identiteto žensk, tako na intimni, osebni ravni, kot tudi širše oziroma skozi preplet obojega«. Napovedan že lani, načrtovan letos, je pesniški prvenec plesalke Kaje Teržan, Delta, ki se ukvarja s »telesnostjo besed«. Po prvencu Čezse polzeči (Center za slovensko književnost, 2012) svojo drugo knjigo poezije pripravlja Uroš Prah s podobno kriptičnim naslovom Tišima, v kateri se bo znova spopadel z možnostmi in nezmožnostmi jezika in pisanja. Edino prozno delo, ki ga letos napovedujejo, pa bo roman doslej »le« pesnika Tomislava Vrečarja 2nd Hand Emotions, ironična pripoved o ljubezenskem trikotniku treh priseljencev s Primorske, »ki odkrivajo Ljubljano in njene klube, odkrivajo spolnost ter droge«. Pod vplivom drog bo menda tudi struktura samega romana. Naj živi eksperimentalnost! 

V pripravi pa imajo tudi prevodno knjigo, in sicer izbor pesmi enega najbolj mednarodno uveljavljenih brazilskih pesnikov srednje generacije, Narlana Matosa, ki so jo naslovili z Elegija Novemu Svetu (izbrane pesmi). Med drugimi ga je izjemno zaznamovala poetika Tomaža Šalamuna, njegova zbirka pa bo bralcem omogočila vpogled v drugi pol latinsko-ameriškega sveta: v mehiško (čikansko) kulturo, kulturo karibske Amerike, Amerike latinskih emigrantov in še vedno izjemno žive tradicije beatniške poezije. Izdaja je toliko pomembnejša, saj poleg Carlosa Drummonda de Andradeja in kratkega izbora, ki je izšel v pesniški antologiji Rdeča luna, v slovenski jezik ni bilo prevedeno še nobeno vidnejše pesniško ime sodobne brazilske literature.

*cf

Prevodna proza

V slovenščino bomo dobili nova prevoda iz bogate afriške književnosti. Pivo v biljardnici, edini roman egiptovskega pisatelja Waguiha Ghalija, je »jezna podoba  egiptovske družbe v času po Naserjevi revoluciji«, ko se »vse v državi zdi lažno: politična prepričanja, službe, medčloveški odnosi, oblast, pa tudi pivo«. Murambi, knjiga okostij senegalskega pisatelja Boubacarja Borisa Diopa pa govori o ruandskem genocidu, v katerem je bilo leta 1994 v prvih sto dnevih brutalno pobitih od 800.000 do milijon civilistov, moških, žensk in otrok. Toni Morrison je o njem napisala: »Ta roman je čudež.«

Izvirna humanistika in teorija

Kaj bomo letos prebirali v eni od elitnih zbirk humanistične oziroma teoretične misli? Za začetek dve slovenski deli. Sociolog in politolog Tomaž Mastnak pripravlja novo knjigo z delovnim naslovom Temne, zlate zore: novi fašizem. V njej se torej ukvarja s sodobnimi pojavi fašizma, ki se v današnjem času pridno krepijo in množijo. Dosti manj zastrašujoča in bolj teoretična pa bo knjiga profesorja sociologije Rastka Močnika, ki ima delovni naslov Epistemologija zgodovinopisja, katere osrednja ideja je, da se »epistemološka vprašanja najbolje postavljajo in rešujejo ob prelomnih zgodovinskih dogajanjih«. Delo se »na visoki teoretski ravni in s konkretnimi analizami loteva nekaterih najbolj perečih vprašanj sodobnega zgodovinopisja«.

Prevodna humanistika in teorija

Razočarali ne bodo seveda niti s prevodi. Vrača se Pascal Dibie, čigar Etnologijo spalnice (*cf, 1999) smo navdyšeno pokupili pred leti, zdaj bomo lahko isto storili z Etnologijo vrat. V njej ga zanima vprašanje, »zakaj je človeštvo za tako vsakdanje dejanje – prehajanje iz enega prostora v drugega – iznašlo tako zapletene naprave in tako raznovrstno etiketo«. Banalno? Vsekakor ne, posebej, če je napisano v slogu, ki je »poln francoskega esprija«. Tudi druga knjiga prinaša znano ime. Avtorica z bookerjem nagrajenega romana Bog malih stvari (Mladinska knjiga, 2009) Arundhati Roy se bo predstavila s politično knjigo o sodobni Indiji dveh razredov, Grozljivka, imenovana kapitalizem. Tudi Eric Hobsbawm, marksistični zgodovinar in avtor več zgodovinskih monografij, še zdaleč ni neznano ime. Tokrat bomo v slovenščino dobili Razbojnike, klasiko, ki obravnava zgodovino razbojništva in piratstva. Hejabumbarasa! Letošnja uspešnica Dolg: Prvih 5.000 let dolžništva Davida Graeberja bo kot vsak pravi hit dobila svoje nadaljevanje v delu Javni dolg – prihodnjih (?) let, ki so jo napisala ugledna imena slovenske in svetovne ekonomije. »Knjiga bo jasno in poljudno, vendar strokovno korektno, prikazala, kako je prišlo do sedanje velike zadolženosti držav in kako bi jo bilo mogoče odpraviti, ne da bi pri tem žrtvovali pridobitve družbenih bojev zadnjih stoletij.«

Goga

Izvirna proza, poezija in humanistika

Smo prej trdili, da je kratke proze vse manj? Ne pri založbi Goga. Letos imajo v načrtu tri zbirke kratkih zgodb. Brskanja Vinka Möderndorferja je zbirka »samostojnih zgodb, ki pa imajo skupno sporočilno atmosfero«. Čeprav so pisane v različnih pripovednih tehnikah, jim je skupno »brskanje po najbolj intimnih pokrajinah človeške duše«. Manjkal ne bo niti avtorjev značilni smisel za humor. Otroštvo zadnje čase spet izjemno pisateljsko plodnega Mihe Mazzinija je zapisana v avtorjevem značilnem telegrafskem slogu, ko »s stavki kot s skalpelom v nekaj potezah zareže v globino zgodbe«. A tokrat je stvar osebna, po avtorjevih besedah gre za avtobiografijo v zgodbah. Letošnje leto bo očitno v znamenju leposlovnih prvencev novinarjev. Pri Gogi bo namreč izšla tudi zbirka kratke proze Agata Tomažič (ki smo jo napovedali že lani) Vse, česar ne moreš povedati frizerki, ki govori o povsem normalnih posameznikih, ki živijo svoja povsem normalna življenja, dokler … »Zgodbe so pogosto na robu groteske, nekatere izzvenijo melanholično, druge v krohot.« Za povrh pa nam bodo letos ponudili še Pianistov dotik pisatelja in filozofa Mirta Komela, »roman o njujorškem pianistu Gabrijelu Goldmanu, ki v najbolj splošnih potezah temelji na osebi in delu kanadskega pianista Glenna Goulda«. Roman prepleta modernistične in postmodernistične značilnosti, lahko pa ga beremo skupaj s Komelovo znanstveno monografijo Poskus nekega dotika(Založba FDV, 2008).

Svoj drugi del bo dobil tudi epski triptih Borisa A. Novaka Vrata nepovrata. Prvi del smo nedolgo tega predstavili na Airbeletrini; drugi pa bo nosil naslov Čas očetov in naj bi bil »najtemačnejši akcent monumentalnega dela«, v njem se avtor »vrača v najtežje obdobje slovenske zgodovine, v krvavi čas prve polovice 20. stoletja«.

Obeta pa se nam tudi nova poslastica Svetlane Slapšak, antropološki eseji z naslovom Zgodbe o hrani, ki se se igrivo sprehajajo »od zgodovinskih pregledov, zgodovine idej, povezanih s hrano, do povsem konkretnih receptov, ki prihajajo predvsem iz evropsko-mediteranskega prostora od zgodnje antike do danes, sprehodijo pa se tudi v Azijo, v amazonske gozdove in med zgodnje ameriške civilizacije«.

Prevodna proza in poezija

Goga za letos pripravlja tudi dva prevodna naslova. Leta 1988 izdani roman, postmodernistična igra z zgodovino, Fama o kolesarjih, velja za najpomembnejše delo srbskega pisatelja in dramatika Svetislava Basare (1953), dobitnika številnih domačih in tujih nagrad, s prevodi v številne tuje jezike. Gre pa za »poročilo o tajnem evangeljskem društvu kolesarjev rožnega križa, ki naj bi obstajalo še iz časov babilonskega stolpa«. Vrata raja pa so reprezentativen nabor poezije Ahmeda Burića, enega najboljših sodobnih bosanskih pesnikov, ki je dobro znan tudi slovenski javnosti, saj je v 90ih živel v Ljubljani. Gre za »globoko, otožno in topla poezijo v izbrušenem jeziku, ki piše o propadu nekega sveta, ki je bil tudi naš«.

LUD Šerpa

Pri LUD Šerpa letos kot glavno zvezdo programa napovedujejo nov prevod Kreutzerjeve sonate Leva Nikolajeviča Tolstoja ter prvi prevod novele Hudič, ki ju je prevedel in s spremno besedo pospremil, kdo drug, Borut Kraševec. V slednji Tolstoj spregovori o svojem razmerju z jasnopoljansko kmetico Aksinjo Bazikino – na skrivaj jo je napisal leta 1889 in jo skril pod prevleko naslanjača v svojem kabinetu, kjer jo je žena našla šele čez dvajset let. Znamenita Kreutzerjeva sonata pa je po svoje njeno nadaljevanje. »Z njim jo združuje isti motivno-tematski niz: spolna sla − ljubosumje − umor. Tolstoj je v njej izrazil svoje poglede na zakon in nekatere posebnosti zakonskega življenja v drugi polovici 19. stoletja (žensko nesvobodo pri izbiri moža, odsotnost kontracepcije, veliko število otrok, veliko otroško smrtnost, zdravnike, dojilje itn.), predvsem pa je to, kot je pravil sam, pripoved o meseni ljubezni, o spolnosti znotraj družine«.

LUD Literatura

Izvirna proza in poezija

Tudi pri LUD Literaturi se v 2015 obeta kar nekaj zanimivega. Kot redka založba, ki kratko prozo izdaja kontinuirano, nam bodo letos postregli z dvema zbirkama prepoznavnih mladih avtorjev ter z leposlovnim prvencem. Po izjemno uspešnem in hvaljenem romanesknem prvencu Na/pol (Cankarjeva založba, 2013) se že lahko veselimo nove knjige Jasmina B. Freliha z naslovom Ideoluzije. Avtor sam jih opiše takole: »Ideoluzije. Osem let kratkih zgodb, Potemkinovih vasi, drobnih ideologij, eklektičnih miselnih, idejnih in stavčnih sistemov, ki odseve resničnosti lomijo skozi prizmo umetnosti in na platno strani slikajo razvoj neke ustvarjalne zavesti.« Svojo drugo knjigo kratke proze pa bo po knjigi Draga Tina (LUD Literatura, 2009) izdala tudi Tina Grandošek. Naslov bo Vse bo v redu. Na založbi pa še posebno izpostavljajo prvenec Leonore Flis z delovnim naslovom A(non)ima, ker gre za zanimivo večžanrsko delo, ki prepleta esejistiko s kratko prozo, napisano z vtisi, nabranimi v času avtoričinega bivanja v New Yorku. 

Tudi na seznamu pesniških knjig se najde prvenec, in sicer gre za knjigo z naslovom Lepo in prav naše občasne kolumnistke Ane Svetel, podiplomske študentke kulturne in socialne antropologije. Nove zbirke pa bodo dobili še Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov; Maja Vidmar: Minute prednosti, Tone Škrjanec: Sladke pogačice; Primožu Čučniku pa se pripravlja izbor njegove poezije z naslovom Trilogija.

Miš

Izvirna otroška in mladinska literatura

Tudi pri založbi Miš ne počivajo s knjižnimi darili za mlade bralce. Znova bo udaril pisateljsko ilustratorski supertandem Peter Svetina in Damijan Stepančič. Naslov njune najnovejše dogodivščine je Kako zorijo ježevci, glavna junaka knjige pa bosta ježevec Helge in ježevka Nikozija, ki se jima bo »pridružil še cel kup živali nenavadnih imen in vrst, različnih značajev in navad«, knjiga pa bo »botrovala bodisi smehu bodisi sproščenemu premisleku o naravi stvari in nekaterih življenjskih okoliščin«. V knjigi O kravi, ki je lajala v luno sta moči združila Ida Mlakar, avtorica med drugim priljubljene serije o pujskih Bibi in Gustiju (Didakta, 2004–2010), ter Peter Škerl, dobitnik številnih nagrad in priznanj, nazadnje Nagrade Hinka Smrekarja na predzadnjem bienalu ilustracije. »Navidez preprosta živalska zgodba se ne ukvarja zgolj s posebno, po mnenju nekaterih malce trčeno kravo Mrvico, pač pa se preko nje na nevsiljiv način loti pomembne, a vendarle bolj redko ubesedene teme starostnikov in starosti.« Nov otroški roman, živahen in napet, pa je napisal tudi Dim Zupan. Naslov ima Cake iz Zake, govori pa o treh nadebudnih tabornikih. Poleg tega pripravljajo tudi nekaj »preoblečenih« klasikov. Ponatisnili bodo klasično slikanico Plašček za Barbaro Vitomila Zupana s povsem novimi ilustracijami Ane Zavadlav; dr. Igor Saksida je naredil izbor pesmi Srečka Kosovela, namenjen prvenstveno mladim bralcem, BARŽ = KONS; ob stoletnici odprtja soške fronte bo izšla samostojno tudi pesem Soči Simona Gregorčiča – oboje je ilustriral Damijan Stepančič; dr. Igor Saksida pa je pripravil tudi posebno knjigo pesmi Toneta Pavčka To vse je tvoje, ki je zastavljena kot dialog med njegovo otroško in odraslo poezijo ter tudi tematsko vezana na sobivanje, »radoživo« jo je ilustriral mladi Igor Šinkovec.

Prevodna proza za otroke, najstnike in odrasle

V prevodu letos pripravljajo klasično, že kultno slikanico iz leta 1959, Modra in rumena Američana Lea Lionnija, v kateri je »upodobil abstraktna junaka, moder in rumen madež, ter sprožil razcvet moderne avantgardne in eksperimentalne slikanice«. Za starejše najstnike in odrasle bodo izdali roman Ukulele jam Alena Meškovića, ki živi in ustvarja na Danskem. »Zgodba o preživetvenem instinktu petnajstletnika na s sovraštvom prežetem Balkanu, o najstniku, ki bi moral v srednjo šolo, pa namesto tega postane begunec«, temelji na avtobiografskih izkušnjah. Za odrasle bralce pa so namenili literarno klasiko in eno največjih mojstrovin viktorijanske Anglije, roman Middlemarch Mary Ann Evans (1819–1880), bolje znane kot George Eliot. Zaradi njenega obsega jo bodo izdali v dveh zvezkih.

 

Naslednji teden vas čaka zapis o knjigah, ki jih za vas v letu 2015 pripravljajo Mladinska knjiga, Modrijan in Sanje.