V dveh člankih (prvi, drugi) ste že lahko prebrali, katere knjige za vas pripravljajo založbe Beletrina, Cankarjeva založba, Center za slovensko književnost, *cf, Goga, LUD Šerpa LUD Literatura in Miš. Tokrat vam predstavljamo knjižni program Mladinske knjige ter Modrijana. Toliko knjig, tako malo časa!
Mladinska knjiga
Izvirna proza in poezija
Po Knjigi teles (Študentska založba, 2010) se k poeziji vrača Aleš Šteger. S pesniško zbirko z naslovom Nad nebom in zemljo se, »potem, ko je v zadnjem desetletju raziskoval reči in telesa, se pravi to, kar je človeku obenem lastno in tuje, seli nazaj med ljudi« in raziskuje, kaj je v nas še človeškega. Na drugi strani se pesnik Jure Jakob usmerja k prozi, v prvencu Hiše in drugi prosti spisi se predaja »slasti pripovedovanja«. Svojo tretjo zbirko kratke proze bo izdala Manka Kremenšek Križman, rdeča nit osemnajstih zgodb, zbranih pod naslovom Vzporedni svetovi, je »razkorak med tistimi, ki se jim je uspelo povzpeti na vrh družbene lestvice in onimi, ki ostajajo pri dnu«. Ob 90. rojstnem dnevu klasika slovenske poezije Cirila Zlobca pa bo izšla tudi knjiga Ljubezen – čudež duše in telesa, v kateri bo zbranih njegovih 90 ljubezenskih pesmi.
Prevodna proza
Pri Mladinski knjigi očitno pozorno spremljajo naš portal (ali vsaj zapise Ane Schnabl), saj bodo v slovenščini izdali kar nekaj knjig, o katerih smo že pisali ali poročali. Tako bo na primer izšla prva od šestih knjig »projekta« Moj boj norveškega enfant terribla Karla Oveja Knausgårda, »najbolj zgovorno, nespoštljivo in neinhibirano delo, kar jih pomni literarna zgodovina,« kot je o njem zapisala Ana Schnabl, pa tudi Stoner Johna Williamsa, ki je petdeset let po izidu nepričakovano, a zasluženo postal klasik, oziroma, kot je to ubesedila Ana Schnabl: »Da ga je zgodovina založila, ni nič nepravičnega, svojo vsebino je dovolj dobro izživljal tudi na obrobju, postal je sam svoja metafora, kar je v resnici precej lepo, ker je redko.« Če vam bosta knjigi všeč, ustavite Ano na cesti in se ji zahvalite z dolgim nepremičnim strmenjem v oči.
S tem pa še ni konec zanimivosti, ki bodo letos izšle pri Mladinski knjigi. Omeniti moramo še z goncourtom nagrajeni roman HHhH francoskega pisatelja Laurenta Bineta, o atentatu na nacističnega voditelja Reinharda Heydricha v Pragi; psihološki triler Tirza Nizozemca Arnona Grunberga, prejemnika številnih nagrad in pravega literarnega wunderkinda; Adamovo zapuščino nemške pisateljice Astrid Rosenfeld, ki »z neverjetnim prepletom bridkosti in šaljivosti izpove zapuščino judovskih pogromov, s katero se še vedno spopadajo povojne generacije«. Dva prevoda bomo dobili iz italijanščine: Ne premikaj se Margaret Mazzantini, ki je slovenske bralce osvojila že z romanom Novorojen (Mladinska knjiga, 2014), in Črnina in srebro Paola Giordana, avtorja globalne uspešnice Samotnost praštevil (Mladinska knjiga, 2011). Zaključila se bo zgodovinska saga Stoletje Kena Folletta, z zadnjim delom trilogije Rob večnosti, ki spremlja junake petih različnih družin – valižanske, angleške, nemške, ruske in ameriške – na njihovi poti skozi 20. stoletje. Prvič bomo lahko v slovenščini brali tudi kratko prozo Karen Blixen, ki jo najbolj poznamo po Spominih na Afriko, naslov zbirke pa bo Anekdote usode; ter priljubljeno ameriško pesnico Mary Oliver, ki jo mnogi primerjajo s Thoreaujem in Emily Dickinson. Nov prevod bosta dobila ameriška klasika Če ubiješ oponašalca Harper Lee in prvi roman Amosa Oza Moj Mihael. Ljubitelji fantazijske pustolovščine pa se boste lahko zagrizli v novo serijo. Ime vetra je prva knjiga Kraljemorčevih kronik Patrick Rothfussa, ki se »naslanja na dediščino Ursule LeGuin, Georgea R. R. Martina in J. R. R. Tolkiena«.
Prevodna humanistika
Med humanistiko si posebno mesto gotovo zaslužita prevoda še povsem aktualnih knjig, To vse spremeni: Kapitalizem proti podnebju Naomi Klein, v kateri analizira, zakaj so podnebne spremembe osrednja in alarmantna tema današnjega časa, ali, kot je zapisal naš sodelavec Gregor Inkret, ki »prinaša nov odmerek značilnega avtoričinega angažiranega in brezkompromisnega pisanja, kopico dragocenih vpogledov v problematiko klimatskih sprememb in številne pomembne iztočnice za nadaljnji družbeni boj«; in Kapital v 21. stoletju Thomasa Pikettyja, ki jo »po prelomnosti nekateri primerjajo s Kapitalom, njenega avtorja pa postavljajo ob bok Karlu Marxu, Adamu Smithu, Thomasu Malthusu in Johnu Maybardu Keynesu«, kot je zapisala Jožica Grgič za Sobotno prilogo.
Modrijan
Izvirna proza
Ko smo počasi že prerokovali smrt kratke proze, je ta očitno na maščevalnem pohodu! Že lani so pri Modrijanu napovedali, da bodo v njihovi zbirki Bralec poslej objavljali več zbirk kratkih zgodb in letos bodo obljubo izpolnili s Prehajalcem pesnice, pisateljice, prevajalke in urednice Aleksandre Kocmut in s tretjo zbirko Mirane Likar Bajželj Glasovi, ki postavlja svoje like »v hipen življenjski trenutek brez dramatičnih razsežnosti, vendar se skozi mojstrski minimalističen narativ povrhnjica vsakdanjega dogodka natrga, razpoke pa odprejo pogled v njihovo ranljivo ali ranjeno intimo«. Ob tem bosta izšla tudi še dva romana: Norma Marjana Žiberne in po zadnjem Antifa cona (Modrijan, 2012) še nov roman Erice Johnson Debeljak, Tovarna koles.
Prevodna proza
Prevodna proza bo bogata s prvič v slovenščino prevedenimi kratkoproznimi (!) avtorji. Pri Modrijanu tako napovedujejo izid dela ameriškega pisatelja Georga Saundersa Deseti december, zbirke desetih kratkih zgodb, desetih različnih tem in slogov. Nekatere so blizu psihološkemu realizmu, večina zgodb pa ima izrazito družbeno noto, bodisi sodobno bodisi mračno futuristično, s katero nas popelje v »prihodnost ultrakapitalizma in medikamentnega razčlovečenja«. »Zbirka Deseti december je uspešnica, ki so jo tudi kritiki izvrstno sprejeli, hkrati pa je neizprosen komentar stanja naše človečnosti in smeri, v katero se ta giblje.« (In ne boste verjeli – tudi o njej vam je že govorila Ana Schnabl! Ali je Ana Schnabl vsevedna?) Še spomladi pa bodo verjetno izdali tudi zbirko Okrutni svet, prvenec portoriškega pisatelja Luisa Negróna, ki je lani zanjo prejel lambdo, mednarodno literarno nagrado za gejevsko literaturo. Zgodbe so zajete iz življenja gejev v Santurceju, primestju San Juana, napisane pa so premišljeno in spretno, pri čemer se čista, linearna pripoved prepleta s satiro. »Pripovedi o včasih smešnih in drugič pretresljivih načinih preživetja v skrajno okrutnem svetu so prežete s pesniškim žarom, drznostjo in začinjene s ščepcem duhovnosti ter ne skoparijo s kritiko fanatizma in homofobije.«
Druge knjige, ki bodo v 2015 izšle v zbirki Bralec, med katerimi je tudi večina prvih prevodov v slovenščino, so: Leto petelina češke pisateljice Tereze Boučkove, ki se loteva romske tematike; prvenec Hitreje ko grem, manj me je norveške pisateljice Kjersti Annesdatter Skomsvold; in Kinderland moldavske pisateljice Liliane Corobca, za katerega je lani prejela vileniški kristal in v katerem po besedah žirije opisuje »svet, v katerem so otroci prepuščeni sami sebi, v katerem ima konj več zob kot njegov lastnik in v katerem otroci potrebujejo le starševsko skrb, da se počutijo pomembne in ljubljene«. Prav posebej pa pri založbi izpostavljajo Bagdadske sirene alžirskega pisatelja Yasmine Khadre, to bo po romanih Napad in Lastovke iz Kabula (Tuma, 2008 in 2009) njegov tretji roman v slovenščini; in Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, ki je zanjo prejel nagrado roman@tportal.hr za 2013, in ki nas bo najbrž tudi obiskal v Sloveniji – gre za pripoved o potovanju v potlačeno in mračno preteklost, skoraj psihološko grozljivko, hrvaški kritiki pa so jo razglasili za pravo mojstrovino. V Svili, zbirki miniatur, ki je že našla svoje zveste bralce, pa za letos pripravljajo kombinacijo velikih in znanih pisateljskih imen, kakršna so Michel Houellebecq, Lanzarote, in Milan Kundera, Slavje nepomembnosti (po dolgem času torej spet nekaj novegaKundere!), pa tudi Christa Wolf, August (nazadnje smo brali njen roman Razdeljeno nebo, Družba Piano, 2010) in John Banville, Newtonovo pismo (nazadnje smo brali njegov roman Morje, Učila, 2006); povsem neznana pa ni niti Claire Keegan, katere kratkoporzno zbirko Čez modra polja smo brali že v zbirki Euroman, tokrat bomo pa še delo z naslovom Rejenka. Med drugim pa se obeta tudi ponovni prevod Lakote norveškega modernističnega pisatelja Knuta Hamsuna.
Biografije in humanistika
Modrijan je znan tudi po imenitnih biografijah. Dve od teh so napovedali že na svoji spletni strani: Pridni sinko pri nas že prevajanega Pascala Brucknerja je »romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom«, Obtožena: Wiera Gran poljske pisateljice Agate Tuszyńske pa je biografija znamenite judovsko-poljske pevke Vere Gran, ki je ob klavirski spremljavi Wladyslawa Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta – toda Szpilmana je spoznala v povsem drugi luči, kot ga vidimo v filmu Romana Polanskega, zato ji je ta uničil življenje, proti knjigi pa je potekal tudi sodni proces njegovih dedičev. Počastili bodo tudi dve obletnici: 100-letnico rojstva Edith Piaf in 240-letnico rojstva Jane Austen, in sicer s knjigama Piaf, francoski mit Roberta Bellereta, ena najbolj obsežnih knjig, ki bo pri njih izšla letos, in Jane Austen Carol Shields. Izdali pa bodo tudi biografijo Leonarda da Vincija, ki jo je napisal Serge Bramly, sin pisateljice Jacqueline Raoul-Duval, lanske gostje Fabule – o slednji je za Airbeletrino pisala Nika Jurman; ter knjigo o Milanu Kučanu zgodovinarja Boža Repeta, ki so jo sicer napovedovali že lani.
Sicer je tik pred izidom knjiga Kapital in past zadolževanja: zadružništvo kot alternativaClaudie Sanchez Bajo in Bruna Roelantsa, v katerem zadruge vzpostavljata »kot nasproten model vzdržnega poslovanja, kjer ni prostora za brutalno kopičenje profita pri maloštevilni eliti in na račun revnih zaposlenih«, temveč zadružni tip podjetništva »deluje po najplemenitejših vodilih dobrega gospodarjenja: to so med drugim široko razvejena lastniška struktura podjetij, demokratično odločanje, enakopravnost, pravična delitev, solidarnost, poštenje in družbena odgovornost«, kar dokazujeta na študijah primerov iz Mehike, Francije, Kanade in Španije. V podoben »ekonomski žanr« spada Ničelna gospodarska rast Jeremyja Rifkina, v katerem napoveduje zlom kapitalizma, ki ga bo prinesel »internet stvari« in globalna prevlada principa Collaborative Commons. V kratkem bodo v prelom poslali knjigo Kontaminirane pokrajine Martina Pollacka, ki priča o pokrajinah, omadeževanih »z množičnimi grobišči, marsikje osupljivih razsežnosti, ki pa ostajajo praviloma skrita, prikrita, zamolčevana in zatajevana«. Na meji med humanistiko in literaturo pa je knjiga Jean-Christopha Rufina Večna Jakobova pot.
Naslednji teden vas čaka zapis o knjigah, ki jih za vas v letu 2015 pripravljajo založbe Sanje, Studia humanitatis in UMco.