Objavljamo še zadnje tri napovedi založb – Sanje, Studia Humanitatis in UMco. Če vas zanimajo napovedi drugih založb, izbrskajte stare tekste: prvega, drugega in tretjega. Zdaj pa je zadnji čas, za začneze z branjem!
Sanje
Izvirna poezija/glasba za odrasle ter poezija in proza za otroke in mladino
Pri Sanjah vsako leto pripravijo paket izredno lepih in skrbno pripravljenih knjig. V njihovem letošnjem knjižnem programu bomo tako našli npr. še drugič v 2015 Svetlano Makarovič, le da so se pri Sanjah odločili natisniti njene Zbrane šansone – in sicer tako v knjigi kot na zgoščenki, kar je odlična novica za vse tiste, ki še radi kupujemo glasbo in ki nismo stari sto let, da bi imeli doma Svetlanine originalne plošče. Bogat pa bo predvsem njihov program za najmlajše: Dona Toneta Pavčka bo ilustrirala Jana Kocjan, ki smo jo nazadnje občudovali v knjigi Velika skrivnostna skrivnost (Miš, 2013) Slavka Pregla; Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan Frana Milčinskega pa znova Ana Razpotnik Donati, ki je s svojo šaljivo risbo opremila že več njegovih del, nazadnje V Butalah sejejo sol (Sanje, 2013); prava posebnost pa bo Kakor morje tišine Srečka Kosovela, ki jo je ilustrirala iranska ilustratorka in slikarka Nahid Kazemi.
Prevodna proza
V prevodni prozi letos pri Sanjah načrtujejo dve deli njihovega hišnega avtorja, turškega nobelovca Orhana Pamuka, to bosta zbirka esejev Naivni in sentimentalni romanopisec iz 2011, navdihujoča, premišljena in intimna knjiga o branju in pisanju romanov; ter roman Tiha hiša iz 1983, njegov drugi roman, ki pripoveduje zgodbo o tednu, v katerem trije sorojenci obiščejo svojo babico v majhnem mestu v bližini Istanbula. Poleg Pamuka pa bomo lahko brali tudi novi roman njegove sonarodnjakinje Elif Shafak Čast, o Londončanki, turški Kurdinji, ki po 14-letni zaporni kazni pričaka prihod iz zapora svojega brata in razkriva težko preteklost svoje družine. Prvič bomo v slovenščini lahko brali zimbabvejsko avtorico NoViolet Bulawayo, njen prvenec Potrebujemo nova imena je roman odraščanja; pa nizozemskega avtorja Hermana Kocha, katerega roman Večerja so kasneje tudi ekranizirali; britansko-indijskega pisatelja Harija Kunzruja, Bogovi brez ljudi so roman magičnega realizma, ki se večinoma dogaja v ZDA; prvi prevod bo doživelo tudi eno najpomembnejših del angleškega gotskega romana, Menih (1796) Matthewa Lewisa; pa Žitkovske boginje Kateřine Tučkove, češka uspešnica o redu ženskih zdraviteljic, ki so jih preganjali vse od 17. do 19. stoletja; ter Danska zanka Henrika Bruna. Če pa raje stavite na že preizkušena imena, vam bodo pri Sanjah letos v branje ponudili novi deli Kurta Vonneguta in Miljenka Jergovića, Bog vas blagoslovi, gospod Rosewater je danes znova aktualni roman o milijonarju, ki se spreobrne v dobrotnika; Levijeva tkalnica svile pa je zbirka kratke proze.
Humanistika, prevodna in izvirna
Znotraj humanistike bomo lahko letos brali še eno svežo globalno uspešnico, in sicer razvpito Revolucijo komika in igralca, zadnje čase pa tudi političnega aktivista Russella Branda, v kateri poziva k družbeni revoluciji.»Vsi vemo, da sistem ne deluje. Naše vlade so korumpirane, opozicijske stranke pa niso nič boljše.« Pripravili so tudi novo delo francoske novinarke Florence Hartmann, nič manj aktualno knjigo Žvižgači, ki jo mnogi slavijo kot izredno objektivno, a nič manj pomembno in angažirano raziskavo fenomena. Za povrh bomo dobili še eno izvirno humanistično knjigo, in sicer Nasilje pod masko Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo, ki ga poznamo med drugim že po knjigi Kult žrtve (GV založba, 2005)
Studia humanitatis
Prevodna in izvirna humanistika, družboslovje in teorija
Založba Studia humanitatis je v letu 2015 stara 30 let! Pri tem ji AirBeletrina želi še na mnoga leta in še mnogo paketov odličnih knjig. Sicer pa pravijo, da se ji starost tudi že malo pozna, saj so se za jubilejni letnik ozrli nazaj, k svojim velikim imenom in paradnim avtorjem, ki so jih odkrili ali uveljavili v slovenskem kulturnem prostoru ter z njimi bolj ali manj zaznamovali marsikatero znanstveno polje. In ker so nam poslali tako prijazno in pregledno predstavitev, ga v skrajšani in urejeni verziji kar na veliko citiramo:
»S premislekom smo ta letnik obarvali pretežno francosko oziroma frankofilsko, saj je založba verjetno najbolj vplivno prenesla v naš jezik in prostor francosko novo zgodovino, francosko novejšo filozofijo in klasično sociologijo, ki ostajajo vplivne tudi v naši sodobnosti. V tem smislu si ni mogoče predstavljati obletnice prave humanistične knjižne zbirke, ki ne bi bila dolžna narediti hommage Claude Levi-Straussu. Odločili smo se za prevod njegove najslavnejše in najbolj vplivne knjige, Žalostni tropi, zaradi katere se mu je opravičila ustanova Goncourt, ker mu ne more podeliti te prestižne nagrade, saj knjiga ni roman. V delu so že opazne zasnove antropološkega strukturalizma, ki jih razbiramo tako skozi analizo antropološkega terenskega dela kakor skozi kritično razmišljanje o pomenu in smislu napredka ali o mestu zahodne civilizacije. Čeprav gre v določenem smislu za poročilo s potovanj je knjiga prežeta s filozofskimi refleksijami in prepleta in uporablja vplive sociologije, glasbe, književnosti.
Med podobno vplivne avtorje sodi Michel Foucault, ki je na slovenskem zvezda stalnica v teoretskem premišljanju družbenih reči in humanističnih pristopov. Tokrat pripravljamo delo Družbo je treba braniti. Gre za predavanja, ki zasedajo strateški položaj v njegovi misli. Zaznamujejo namreč določen prelom, z katerim se eden osrednjih mislecev 20. stoletja odziva na sočasne paradigmatske premike v poljih teorije in politike, zlasti na krizo marksizma in vzpon neoliberalizma. Je Foucaultova najtemeljitejša zgodovinska raziskava presečišča med politiko in vojno. Foucault s tem prekine s tradicionalnim pojmovanjem oblasti z vidika suverenosti in zakona ter vpelje perspektivo t. i. vladnosti in biopolitike, iz katere se v poznejših desetletjih razvijejo povsem nove smeri v politični filozofiji.
Po knjigi Podoba – gibanje (Studia humanitatis, 1991) Gillesa Deleuza pripravljamo še njeno nadaljevanje Podoba – čas, ki razpravlja o osebah, o ljudeh onkraj podobe gibanja, ter postavlja nastop podobe–časa v obdobje po 2. svetovni vojni in v tedanje znamenite kinematografije. S primeri posamičnih analiz avtor razkriva dojemanje in razmerje med spominom in sanjami ter analizira moč lažnega. Neprijetna asociacija na sedanjost, ko, grobo rečeno, akcija postaja navada in s tem ne-aktivna.
Na polju izjemno vplivnega in v marsičem zelo določujega francoskega novega zgodovinopisja smo nekako spregledali Luciena Febvra, enega njegovih očetov utemeljiteljev, kar popravljamo z izdajo dela Boj za zgodovino. L. Febvre, eden zadnjih mogočnih eruditov humanističnih vednosti v Evropi, je zagovarjal antipozitivistični pristop v proučevanju zgodovine, zahteval konceptualizacijo in sintezo, uveljavil moderno pojmovanje zgodovinskega dejstva, zastavil zgodovino kot problem, v določenem smislu pa pomeni celo zasnutek nove teorije spoznavnosti, humanistične vednosti. Boj za zgodovino v našem izboru prinaša trideset študij, v katerih Febvre razvija svojo vizijo celotnega polja zgodovine, od izpraševanja vesti in zavesti neke zgodovine in nekega zgodovinarja, prek dokazovanja za in proti, vprašanja rekonstrukcije davnega čustvenega sveta do razmišljanja o poteh k novi zgodovini. Velja za nevprašljivo humanistično klasiko.
Tudi brez Emila Durkheima in njegovega temeljnega dela O delitvi dela v družbi si ni mogoče zamisliti tako zastavljene zbirke, kot je naša Zelena zbirka. Ta trdno usidrani »oče utemeljitelj« sociologije in antropologije delitve dela v družbi nima za problem, ki bi ga bilo treba pojasniti. Nasprotno; njegova koncepcija delitve dela je rešitev in odgovor na vprašanje, kaj drži skupaj sodobno družbo: organska solidarnost. Pri delitvi dela gre po njegovem mnenju za stalni pogoj reprodukcije človeških družb, kjer šele specifikacija pokaže, kaj se skriva za trenutno delitvijo dela in rezultat kakšnega družbenega razvoja in katerih družbenih bojev je.
Med te francoske kanonizirane klasike se je v letošnji program povsem enakovredno umestil Max Weber z Izbranimi spisi o religiji. Weber velja za prvega religiologa oziroma začetnika sociologije religije, v kateri je posebej pomembna njegova analiza religij in njegove znamenite tipologije, na podlagi katerih je raziskoval bistvene značilnosti posameznih religij in nanje vezal določene tipe človekovega ravnanja, proučeval vpliv religij na ekonomske in družbene dejavnosti, na vrednote itn. V današnjem svetu je treba zlasti poudariti njegovo raziskovanje razlag za različen razvoj vzhodnih in zahodnih kultur ter proučevanje razmerja med družbenimi hierarhijami in religioznimi idejami. Nemara neprijetno aktualno razmišljanje.
Iz domače teoretske produkcije pa smo izbrali delo Jožeta Vogrinca Pojmovne prikazni. Gre za nenavadno knjigo, sestavljeno pretežno iz abecedno urejenih gesel in kratkih besedil, ki praviloma ne napotujejo eno k drugemu. Nekaj gesel je filozofskih pojmov, druga so zajeta širše iz besedišča humanističnih ved in družboslovja. Nekatera med temi osamosvojeno živijo v medijih kot vsak dan rabljeni pripomočki javno pišočih, nekatere pa so razširjene kar po vseh plasteh vsakdanjega govorjenja in še bolj pisanja – in v zvezi z njimi se ponavljajo vedno iste napake ali dvoumnosti, ki pogosto izvirajo iz nepoznavanja zadevne slovenske znanstvene literature in prevladujočega zanašanja na angleški jezik. V delu Seksualno in ženska podoba 20. stoletja pa se Slađana Mitrović osredotoča na bogat repertoar pojavljanja ženskih teles v likovni umetnosti 20. stoletja; opozarja predvsem na tiste likovne teme in motivike, ki so bile ocenjene kot preveč nizke in obscene, zato se jih v umetnostni zgodovini premalokrat omenja in večinoma spregleda. Izpostavlja dva prelomna trenutka v zgodovini likovne umetnosti: na eni strani modernistično prekinitev z zaprtim, idealiziranim, normativno uokvirjenim telesom, in na drugi strani postmodernistično razsežnost ženskega telesa, ko ne govorimo zgolj o tradicionalnem aktu ali modelu, temveč o združitvi umetnice in umetniškega materiala v enem telesu. S tega stališča delo teoretsko problematizira sram, prepovedani pogled, pornografskega gledalca, monstruozno in ranjeno telo.«
UMco
Izvirna in prevodna humanistika in družboslovje
Pri založbi Umco bodo znova poskrbeli za najširši spekter humanistike in družboslovja. S področja filma pripravljajo zanimivo knjigo Bena Urwanda Hitlerjev pakt s Hollywoodom,o dogovoru med hollywoodskimi studiji in zgodnjo Hitlerjevo Nemčijo, da prvi ne bodo snemali filmov, ki bi kritizirali naciste ali obsojali njihovo preganjanje Židov, v zameno za nadaljevanje biznisa; s področja športa pa prodajno uspešnico Športni gen Davida Epsteina, v kateri se, skozi pogovore z olimpijskimi zmagovalci in znanstveniki po celem svetu, loteva vprašanja, ali so vrhunski športni dosežki posledica dednosti ali treninga ter nas prisili, da na novo premislimo samo naravo športa.
Še pravkar sveža iz tiskarne pa sta tudi že dva nova naslova. Zgodovina knjige skozi knjige avtorjev Sare Ayad in Rodericka Cava, ki nas s to bogato ilustrirano monografijo »vodita od zapisov na grobnicah do prvih beležk na papirusih; od egiptovskih zvitkov do prvih kodeksov v rimskih časih; od ročno zapisanih knjižnih umetnin do iznajdbe različnih premikajočih se pripomočkov in tiskarskega stroja; in, na koncu, od tiskane knjige pa vse do njene digitalne ter elektronske različice ter bralnika in še naprej« ter nam na primerih prikažeta, »kako so se razvijale različne knjižne vsebine in kako so sčasoma uspele zaobjeti vso širino človekovih idej, ki jih je ta uspel spraviti med platnice«. In Moč navade nagrajenega raziskovalnega novinarja Charlesa Duhigga, ki »nas popelje do osupljivih znanstvenih odkritij, s katerimi avtor pokaže, zakaj navade obstajajo, in kako jih lahko spremenimo. Z razorožujočo inteligenco in sposobnostjo, da množico podatkov pretvori v prepričljivo pripoved, nas Duhigg seznani z novim razumevanjem človeške narave in njeno zmožnostjo spreminjanja.«
Druge knjige iz njihovega letošnjega programa so zaenkrat še skrivnost, saj pred potrditvijo JAK ne želijo preveč obljubljati. So nam pa za konec vseeno še obljubili novo esejistično knjigo priljubljenega Marcela Štefančiča, jr., ki je za svojo prejšnjo zbirko Kdor prej umre, bo dlje mrtev (UMco, 2014) prejel Rožančevo nagrado. Tudi tokrat bo imela povedni naslov: Počnite, kar hočete, samo ubogajte!: Eseji o življenju v času smrti, v njem pa »virtuozno vleče pripovedno rdečo nit skozi ključno vprašanje današnjega kriznega in postkriznega časa v Sloveniji in svetu: kakšna je vloga države in posameznika v življenju sodobne družbe, kdo ter v kolikšni meri mora prevzeti odgovornost za svoje bivanje in svoja dejanja, in kako na življenje v Sloveniji vpliva tako globalizacija s svojimi vse bolj napadalnimi finančnimi institucijami na eni strani in vse bolj agresivnimi mediji ter socialnimi omrežji na drugi«. Še ena knjiga, ki se bo znašla na polici marsikaterega AirBeletrininega bralca, torej.
