Objavljamo tretji del knjižnih programov slovenskih založb za leto 2017. Prejšnji teden smo vas seznanili z načrti Goge, Sanj, LUD Literature in LUD Šerpe. Tokrat pa o centru za slovensko književnost, Studia Humanitatis, Literi in Modrijanu.
Pretekle napovedi lahko preberete tu (Beletrina, Cankarjeva založba, Mladinska knjiga) in tu (Goga, Sanje, LUD Literatura, LUD Šerpa).
Center za slovensko književnost
Poezija, poezija in še več poezije – v njenem znamenju bo tudi program Centra slovensko književnost za 2017, saj izpostavljajo kar tri pesniške zbirke: Ali pač: za v vato Toneta Škrjanca,« zbirka pesmi neprikrite čutnosti, napisana z navidezne pozicije zunanjega opazovalca«, Srednja leta Aleša Mustarja, ki si je po prvencu (U)sodno tolmačenje vzel več kot desetletni premor, in Pod tisto celino Gašperja Maleja, v kateri se »kalejdoskopsko prelivajo kompleksne jezikovne podobe, vpete v bogate imaginarne pokrajine, potovanje skoznje pa od bralca zahteva miselno, čustveno in domišljijsko intenziven, izrazito erotičen odnos«. Da pa malce uravnovesimo celotno zadevo, je vmes tudi en roman: Strupena nevesta Tomislava Vrečarja. Gre za odslikavo sodobnega časa, prestreljeno s prebliski v preteklost, za odvisnost od vnašanja snovi v naša telesa oz. prilaščanja in zlorabljanja stvarnega sveta okrog nas, vse skupaj pa kulminira v popolni razkoščičenosti posameznika v družbi in porušenem razmerju socialnega sobivanja. Individualizacija sodobnega sveta vodi človeka v popolno in dokončno osamitev.
Studia Humanitatis
Knjige, ki so pri Založbi Studia Humanitatis tik pred izidom ali pa bodo izšle kasneje letos, so vsaka po svoje pretanjene analize sodobne kulture, njenih preobrazb in protislovij, so nam povedali na založbi. Prve bodo bržkone izšle Črne kože, bele maske karibskega psihoanalitika ter teoretika in praktika upora koloniziranih, Frantza Fanona. V času vzpona eksistencializma v Franciji po 1945 Fanon postavlja pod vprašaj preplet kolonialne, rasne in spolne identitete v dialogu s Sartrom in z Mannonijem, v senci Kojèvove reinterpretacije Heglove dialektike gospodarja in sužnja. Knjigo je prevedla Ana Monika Habjan, spremno študijo pa je prispeval Mladen Dolar. Sledita knjigi, v katerih britanski socialni antropolog David Miller povzema in posodablja nekaj desetletij svojega prelomnega raziskovanja predmetov in predmetnosti v človeških družbah. Prva, Materialna kultura, razblini preprosto razumevanje opredmetenja kot odtujitve in pokaže, da stvari, ki jih uporabljamo vsak dan, ne smemo zvajati na pasivne prenašalke pomenov, ki jim jih vsiljujemo, marveč so avtonomna sestavina družbenih odnosov, saj tudi same oblikujejo nas in naše prakse. Druga knjiga, Potrošnja in njene posledice, je premislek stvari s stališča potrošnje. Obe sta izjemno berljivi, saj se kolikor mogoče izogibata ekspertnim žargonom, prevedla pa ju je Polona Petek. Najobsežnejši zalogaj za SH v 2017 bo Dunajska moderna in krize identitete francoskega zgodovinarja in germanista Jacquesa Le Riderja (prevajalka Vanja Balžalorsky). Njegovo odmevno delo zaplete kulturno-zgodovinske prikaze, za katere je dunajska moderna seznam srečnih primerov kopičenja genijev, tako da krizo moderne osvetli z družbenimi napetostmi modernega Dunaja, ki se jih rado obravnava ločeno: Dunaj antisemitizma, antifeminizma in naraščajoče mednacionalne nestrpnosti je ozadje kriz identitete, katerih ospredje so, denimo, Freud, Mahler in Wittgenstein. K tem štirim knjigam iz zelene zbirke se prilega izvirna slovenska terenska raziskava razmer nastajanja svetovno odmevne nove glasbe. Ičo Vidmar v delu Neodvisna glasbena formacija in pravica do mesta: primer nove muzike spodnjega Manhattana natančno analizira razmere živega delanja glasbe v New Yorku v luči mestne politike in ekonomike, ki je z gentrifikacijo pregnala glasbeno življenje iz središča metropole. Kot si lahko mislimo, je nauk zgodbe o vplivu kapitala na kulturno življenje v mestu univerzalen.
Litera
Na Literi poudarjajo, da ne želijo izpostavljati ničesar iz programa, saj se veselijo prav vseh knjig, smo pa zato na njihovem seznamu sami našli kar nekaj znanih imen in naslovov, za katere se nadejamo, da nas bodo prijetno presenetili. Urban Vovk, ki je lani iz esejistike in literarne kritike prvič prestopil v prozo s kratkoprozno zbirko Garaže, bo letos dočakal tudi roman z naslovom Vse, kar ste želeli vedeti o meni. Po dobro sprejeti Sabini iz leta 2014 nov, že četrti roman pripravlja tudi idrijski enfant terrible, Tomaž Kosmač, in sicer bo naslovljen Kumbor, ponovno pa bomo brali tudi celjsko pisateljico Evo Kovač – po delu Sonce zahaja v Celju iz leta 2013 bo izdala roman z naslovom Ljubimci. Pesniške zbirke so na Literinem seznamu letos v manjšini, zato se spodobi, da izpostavimo še nekaj s tega področja – zbirki Gestalt velikana Milana Dekleve in Notranje zadeve pesnika mlajše generacije Tiborja Hrsa Pandurja, ki ga širša literarna javnost najbolj pozna kot urednika in soustanovitelja Paraliterarne organizacije in revije I.D.I.O.T.
Modrijan
Najobsežnejša knjiga, ki bo letos izšla pri Modrijanu, je biografija Tito, ki obsega okoli 1000 strani. Avtorja Ivo in Slavko Goldstein skušata z določene časovne razdalje pokazati legendarnega človeka v njegovih številnih podobah in se izogibati čedalje pogostejši stereotipizaciji, ki mnoge avtorje podobnih besedil zapelje bodisi v idolatrijo, celó hagiografijo, bodisi v demonizacijo. Delo prikazuje Josipa Broza v različnih obdobjih njegovega življenja, hkrati pa sistematično demistificira Titov »lik in zasluge«. Od slovenske proze, pri kateri so, kot pravijo, vedno zmerni, bodo vnovič izdali Andreja E. Skubica, njegov roman nosi naslov Permafrost, brali pa bomo tudi Babuškin kovček Mirane Likar. V zbirki Bralec bo izšel roman Nekaj šipkovih cvetov francoskega pisatelja Alexandra Bergaminija, ki je bil letos gost Vilenice, priznana imena pa v 2017 prinaša tudi zbirka Svila, denimo delo Ladislava Klime Slavna nemezis. In pa – v zbirki Nostalgija končno izide prevod odlične kratkoprozne zbirke velikana francoske književnosti Marcela Prousta, Radosti in dnevi! Morda smo malo pristranski, a za nas bo to nedvomno eden od literarnih vrhuncev leta 2017.
Naslednjič sledi že zadnji del knjižnih napovedi: UMco in Založba Miš.
