Objavljamo četrti del knjižnih programov slovenskih založb za leto 2017. Prejšnji teden smo vas seznanili z načrti Centra za slovensko književnost, Studia Humanitatis, Litere in Modrijana, tokrat pa objavljamo še delce programov Založbe Miš in UMco.
Pretekle objave najdete tu.
Založba Miš
Program založbe Miš za leto 2017 obsega 32 novih naslovov, kar polovica pa je delo domačih avtorjev. Tri četrtine izdanih del bo namenjenih mladim bralcem.
Najpomembnejša izdaja v 2017 bo zbirka pravljic Franza Xaverja von Schönwertha (1810–1886) z ilustracijami Hane Stupica. Bavarski zgodovinar Franz Xaver von Schönwerth je zbiral pravljice v približno istem času kot brata Grimm. V arhivu so ležale 150 let, ko jih je odkrila Erika Eichenseer, ki jih je objavila v knjigi, zatem pa so zbirko pravljic izdali tudi v zbirki Penguin Classics. Franz Xaver von Schönwerth v nasprotju z bratoma Grimm zgodb ni poskušal literarizirati, zapisoval jih je avtentično in nepotvorjeno. Najditeljica zgodb poudarja, da niso namenjene samo otrokom. »Njihov glavni namen je pomagati mladim na poti v odraslost, jim pokazati nevarnosti in izzive, ki jih lahko premagajo s krepkostjo, preudarnostjo in pogumom.« Nadalje pripravljajo zbirko ugank Miroslava Košute z naslovom Ponikalnice, ki jih bo ilustrirala Suzi Bricelj. Uganke posegajo na različna področja oziroma se lotevajo različnih tem – kraških pojavov, morskega sveta, vozil, živali, orodja, oblačil, bolj abstraktnih pojmov itd., njihova odlika pa je, da pogosto funkcionirajo kot polnokrvna, drobna, tehnično izpiljena rimana poezija. Potem je tu knjiga 50 abstraktnih izumov Tine Bilban, raziskovalke, literarne kritičarke, urednice, prevajalke in avtorice, ki predstavlja temeljne koncepte, ki jih vsakodnevno uporabljamo za opisovanje in razumevanje sveta, a jih le redko zares razumemo. Abstraktni izumi ne obstajajo v (zunanjem) svetu, a brez njih pravzaprav ni našega sveta. Gre za izume, ki smo si jih izmislili, da bi lahko uredili, razumeli in opisali svet: npr. abstraktni izum časa, vesolja, evolucije, trga, dobrega … Z ilustracijami bo knjigo opremil Ivan Mitrevski, ki mu tematika kot diplomiranemu filozofu ter priznanemu striparju in ilustratorju še posebej ustreza. Za poslastico pa še dva tuja romana: Kaj je vedela Maisie, v slovenski jezik še nepreveden roman enega najpomembnejših predstavnikov realizma 19. stoletja, Henryja Jamesa, je doživel tako pozitivne kot tudi negativne ocene že ob prvem izidu leta 1897, a so se na založbi odločili, da ga zaradi njegove aktualnosti uvrstijo v program. Roman lahko razumemo kot kritiko tedanjega družbenega pogleda na otroštvo kot tudi obsodbo staršev in skrbnikov, ki zanemarjajo svoje dolžnosti do otrok. Izdali pa bodo tudi delo Črna skala belo mesto, prvi roman avstralskega pisatelja srbskih korenin A. S. Patrica. Zanj je Patric komajda našel založnika, a je po izidu prejel odlične kritike – še več, roman je dobil najpomembnejšo in najprestižnejšo literarno nagrado avstralskega kontinenta, Miles Franklin 2016, njegov pisec pa je posledično postal najbolj fascinanten pisatelj na tistem koncu sveta. Nauk: vztrajnost se splača. Kar zapišite ga na svoj seznam, saj mu napovedujejo, da bo čez leta sodil med avstralske klasične romane.
Založba UMco
Ker smo že dober mesec v letu 2017, so iz tiskarn že prišle prve knjige. Najhitreje očitno piše Marcel Štefančič jr., čigar Črna knjiga kapitalizma je že na knjižnih policah. V njej Štefančič analizira ter vzporeja ključna ideološko politična sistema zadnjega stoletja: kapitalizem in komunizem. Z mnogimi zgodovinskimi in humanističnimi ter filozofskimi primerami in vzporejanji v morda svoji doslej najbolj izvirni knjigi pokaže, da imata ta dva družbena sistema, ki naj bi bila v svoji osnovi in po načinu svojega delovanja sicer povsem drugačna, mnogo več skupnega, kot bi se zdelo po njunem površnem, zgolj splošnem ideološkem primerjanju. Na založbi pravijo, da lahko to knjigo po ideji, obsegu in izvedbi štejemo za eno najbolj ambicioznih Štefančičevih knjig do sedaj. Če ste pod stresom, vam bo morda pomagala knjiga priznane ameriške psihologinje Kelly McGonigal Druga stran stresa, ki ni še ena knjiga o tem, kako se stresa v življenju znebiti, temveč o tem, kako se izogniti temu, da bi se zaradi njega še dodatno obremenjevali. Z njo boste spoznali, kako občutke tesnobe in strahu v stresnih situacijah pretvoriti v pogum, odmaknjenost v odnosih spremeniti v sočutno povezanost in kako tudi v manj prijetnih situacijah ohranjati osredotočenost, mirnost in pozitivno naravnanost. Ko sprejmete stres, lahko pričnete razmišljati o predanosti – profesorica psihologije na univerzi v Pensilvaniji Angela Duckworth je napisala knjigo Predanost, v kateri spodkopava stereotipno in vsesplošno prisotno prepričanje o povezanosti prirojene inteligence, videza in fizičnega zdravja z zanesljivo (ne)uspešno prihodnostjo posameznika. Avtorica na osnovi znanstvenih dognanj in lastnih izkušenj prepričljivo in neposredno opiše značilnost, ki pomembno prispeva k posameznikovi uspešnosti – imenuje jo predanost. To je po njenem kombinacija zavzete odločnosti, potrpežljive vztrajnosti in strastnega prizadevanja za sledenje dolgoročnim življenjskim ambicijam. Zadnje delo, ki ga izpostavljajo na založbi, pa je Moč branja Franka Furedija, ki predstavlja zgodovinski pregled kulture, pomena in vpliva branja ter njegovo spreminjanje od antičnih časov do digitalnih medijev. Kompaktno pisana knjiga celovito zajame zgodovino branja in izpostavi tisto značilnost branja, ki je po avtorjevem mnenju ključna – med prebiranjem kakovostne literature se človek kultivira, zato branje ne bo izumrlo.
Zelo optimistična misel, s katero velja naš pregled tudi zaključiti – za domovino, s knjigo naprej v 2017!