AirBeletrina - Knausgård o Munchu, Jančar na modrem kavču
Panorama 28. 10. 2019

Knausgård o Munchu, Jančar na modrem kavču

Slovenski pisatelj je bil letos prvič Na Das blaue Sofa, svetovno znanem literarnem odru. Ta čast je pripadla Dragu Jančarju. Fotografija: JAK

V Frankfurtu je prejšnji teden potekal 71. mednarodni knjižni sejem, ki se ga je udeležilo okoli 7500 razstavljavcev iz 150 držav, častna gostja pa je bila letos Norveška. V poslovno središče Nemčije je prišlo kar 100 norveških avtorjev, med njimi mednarodne literarne zvezde, kakršne so Jo Nesbø, Karl Ove Knausgård, Maja Lunde, Erik Fosnes Hansen, Jostein Gaarder, Tomas Espedal, Per Petterson in Maria Parr. Tudi številni drugi norveški avtorji so nemškim bralcem dobro znani; iz norveščine je bilo namreč samo letos v nemščino prevedenih 250 naslovov. Posebne pozornosti na knjižnem sejmu so bile tako gotovo deležne norveške knjige. 

Slovenci

Drago Jančar: In ljubezen tudi

Opaženi pa so bili tudi slovenski avtorji. Najbolj je gotovo najbolj izstopal prozaist in esejist Drago Jančar. Je prvi slovenski pisatelj, ki je nastopal na Das blaue Sofa, svetovno znanem literarnem odru. Predstavljal je svoj roman In ljubezen tudi, ki je bil pred kratkim preveden v nemščino (Wenn die Liebe ruht). Na dogodku je pripovedoval o svojem literarnem delu, razmerju med ideologijo in literaturo ter literaturo in zgodovino. 

Anite Šumer: Drožomanija

V Gurmanskem kotičku knjižnega sejma v Frankfurtu je v četrtek dišalo po sveže pečenem kruhu. Spekla ga je slovenska avtorica Anita Šumer, ki je na sejmu predstavljala kuharsko knjigo Drožomanija. V njej bralce in bralke uči marsikje pozabljene umetnosti peke z drožmi. Knjiga je požela veliko zanimanja, saj je pred časom avtorica zanjo že dobila nagrado za najboljšo kuharsko knjigo o kruhu na svetu.  

Norvežani 

Jo NesbøKnife

Jo Nesbø je ta trenutek eden izmed najslavnejših piscev kriminalk na svetu. Njegove knjige so prevedene v več kot štirideset jezikov in se redno pojavljajo na lestvicah najbolj prodajanih knjig. Na knjižnem sejmu je predstavljal svoj najnovejši kriminalni roman z naslovom Knife. V knjigi se prepletajo temačna atmosfera, cinizem in napeti zapleti, zaradi katerih Nesbøja tako težko odložimo iz rok, ko ga enkrat začnemo prebirati. Nož po besedah literarnih agentov prinaša tudi marsikaj novega, saj se srečamo tudi z zasebnimi stiskami Haryja Hola, ki ga v Nesbøjevem najnovejšem kriminalnem romanu spoznamo na popolnoma drugačen način.

Maria Parr: Golmanka in jaz 

Maria Parr je ena najbolj priljubljenih pisateljic za otroke. V Sloveniji jo dobro poznamo, saj je pred časom obiskala tudi naš domači knjižni sejem. Njene knjige primerjajo z deli večne Astrid Lindgren najbrž tudi zato, ker v njih nastopajo samosvoje in malo nagajive deklice. Knjiga, ki ji je bilo na knjižnem sejmu v Frankfurtu posvečene največ pozornosti, je Golmanka in jaz. Gre za nadaljevanje tudi pri nas zelo priljubljenih Vafljevih srčkov, ki govori o nogometu, prijateljstvu, medgeneracijskem povezovanju in ljubezni. 

Karl Ove Knausgård:So much longing in so little space, The art of Edvard Munch

Karl Ove Knausgård je bil glavni govorec na sredini otvoritvi knjižnega sejma v Frankfurtu. Na njej je med drugim govoril o besedilih, »ki potrebujejo tisočletja, da prispejo«, kar pa gotovo ne velja zanj, saj je kljub temu da sebe opisuje kot lenobo, izrjemno plodovit avtor, in to precej obsežnih knjig. Njegova najnovejša knjiga je monografija o življenju slikarja Edvarda Muncha. Knjiga prepleta umetnostno zgodovino, spomine in biografijo, ne prikazuje pa samo življenja slavnega slikarja, avtorja svetovno znane slike Krik, ampak nakazuje tudi posledice avtorjeve odločitve za umetniško življenje, ki se mu je z vso energijo prepustil tudi pisatelj sam. 

Ena od zvezd letošnjega frankfurtskega sejma je bil norveški pisatelj Karl Ove Knausgård. Fotografija: Frankfurter Buchmesse/ Claus Setzer

Nagrade

Veliko se je govorilo tudi o knjigah, ki so prejele nagrade. O najbolj očitnih imenih in naslovih na tem mestu ne bomo razpravljali, saj je bilo o tem že kar precej povedanega, zato bom omenila samo eno izmed njih:

Saša Stanišić: Herkunft 

Knjiga Saše Stanišića Herkunft se je znašla na seznamu petih najljubših knjig tega leta direktorja sejma Jürgena Boosa. Saša Stanišić je za knjigo prejel nemško književno nagrado (vrednost literarne nagrade je 25 tisoč evrov ;)). 

Prvih nekaj dni sejma je bila knjiga razprodana tudi v največjem frankfurtskem Hugendublu, kot se imenuje popularna veriga nemških knjigarn. Roman sestavljajo avtorjevi spomini na beg pred vojno v Jugoslaviji, zaradi katere je njegova družina razkropljena po celem svetu.  

Otroška literatura

Dav Pilkey: Dog Man: For Whom The Ball Rolls

Izmed otroške literature velja izpostaviti Pasjega moža, ki je visoko na seznamih najljubših knjig otrok po celem svetu. Slavni superpolicaj s pasjo glavo rešuje svet pred nenavadnimi podleži in s svojo zvitostjo, iskrivostjo in bistrostjo ohranja red v mestu, s tem pa razveseljuje majhne in tudi številne velike bralce. 

Pilkeyjevi agentje so na sejmu z velikim veseljem predstavljali novo nadaljevanje zbirke in vabili na veliko konvencijo Pasjega moža, ki bo potekala na knjižnem sejmu v Šanghaju!

Knjige o pomenu varstva okolja

Na sprehodu med knjižnimi policami knjižnega sejma v Frankfurtu je bilo opaziti tudi veliko poljudnoznanstvene literature. Če so se police preteklih sejmov šibile pod knjigami, ki opisujejo življenja žensk, ki so pomembno krojile zgodovino, pa smo letos na policah našli številne, ki govorijo o pomenu varstva okolja in ekološko prijaznejšem bivanju. 

Sporočilo sejma pa vsa leta ostaja enako: knjige odslikujejo svet, v katerem živimo, in rišejo horizonte možnosti drugačnega. Postavljajo pomembna vprašanja in nas silijo k premisleku. Predvsem pa povezujejo bralce in bralk