Juan Gabriel Vásquez je eden najprodornejših kolumbijskih pisateljev. Pri Beletrini je ravno izšel njegov roman Zvok stvari, ki padajo, v petek, 4. 3., pa bo ob 20.00 kot literarni gost Fabule nastopil v Klubu Cankarjevega doma.
Ime: Juan Gabriel Vásquez
Zadnja knjiga: La forma de las ruinas, 550 strani dolg roman, ki je izšel novembra 2015.
Kje ste odraščali? V Bogoti, Kolumbiji.
Kaj ste študirali in kje? Študiral sem pravo v Bogoti, na univerzi Rosario in (presenetljivo) diplomiral leta 1996.
Kje živite in zakaj?
Po šestnajstih letih bivanja v Parizu, Belgiji in Barceloni sem se leta 2012 vrnil v Bogoto, predvsem da bi imeli moji hčerki kolumbijsko otroštvo.
Na katero od svojih knjig ste najbolj ponosni?
Prav posebej sem ponosen na svoj zadnji roman La forma de las ruinas. Predvsem zato, ker je trajalo najprej 7 let, da sem ugotovil, o čem bom pisal in nato še 3 leta, da sem ga napisal. Na koncu sem bil popolnoma izčrpan, a neznansko zadovoljen.
Kaj veste o Ljubljani in kaj pričakujete od Slovenije?
Vem zelo malo, kar je tudi eden izmed razlogov, da sem sprejel povabilo. Pričakujem, da se bo moja nevednost zmanjšala po obisku Slovenije.
Kaj veste o slovenski književnosti? Poznate katerega od slovenskih avtorjev?
Poznam nekaj esejev Slavoja Žižka. Glede večine pomembnih stvari se ne strinjava.
Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojim bralcem.
Pred kratkim sem prebral knjigo zgodb The Angel Esmeralda (Angel Esmeralda), ki jo je napisal Don DeLillo. Prav tako bi priporočil Anatomy of Disappearance (Anatomija izginotja) Hishama Matarja in knjigo esejev El punto ciego Javierja Cercasa, ki je trenutno na voljo le v španščini, vendar bo kmalu tudi prevedena.
Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado?
Ostanem za mizo. Dežuram pri mizi, kot temu sam pravim. Nikoli ne veš, kdaj se bo blokada odblokirala. Carlos Fuentes se je z lisicami priklenil za mizo. Sam tega še nikoli nisem naredil, vedno pa ostanem za mizo.
Opišite svoj idealen dan.
Preberem dobro knjigo, napišem dobro stran, pijem dober viski in čas preživim s svojo ženo in hčerkama.
Kaj vas zagotovo nasmeji? Živali.
Kaj vas zagotovo spravi v žalost? Trpljenje otrok.
Ste vraževerni? Ne, glede tega sem vraževeren.
Kakšna je zgodba za objavo vaše prve knjige?
Veliko časa in truda sem vložil v zelo kratko knjigo. Šestkrat so me zavrnili in vsakič sem knjigo napisal na novo. Končno so jo objavili, ko sem bil star 24. Dve leti kasneje sem spoznal, da je bila to napaka in nikoli ne bi smel dovoliti, da jo ponatisnejo ali prevedejo.
Obstaja trenutek, ko se vam je zazdelo, da vam je kot avtorju ”uspelo”?
Ne, je bil pa srečen moj oče, ko je odkril piratsko verzijo moje knjige. „Zdaj ti je uspelo,“ je dejal.
Kaj bi delali, če ne bi bili pisatelj? Kaj delate, če pisateljevanje ni vaš edini poklic?
Bil bi nogometaš (branilec) za Barcelono. Oprostite, ali govorimo o realnih možnostih?
Kaj bi svetovali mladim piscem?
Naj berejo mrtve, Velike Mrtve, ljudi, ki nam pripovedujejo že stoletja.
Juan Gabriel Vásquez bo v Klubu Cankarjevega doma nastopil v petek, 4. 3., ob 20.00.
Knjigo priznanj je prevedla Lisa Mislej.
