“Srajco srečnega človeka bi našli pri meni,” pravi Slavko Pregl v nedavno izdani avtobiografiji Srajca srečnega človeka (Beletrina). Seveda je govora o sreči, ko pa je Pregl napisal več kot 50 knjig, med njimi nekaj kultnih mladinskih del, kot so Odprava zelenega zmaja (pravkar je izšel ponatis), Geniji v kratkih hlačah in Priročnik za klatenje, bil pomemben človek v slovenskem založništvu, direktor agencije za knjigo, ter trikrat predsednik (Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih založnikov, Društva Bralna značka Slovenije) … ob tem pa vzgojil še štiri otroke, na katere je od vsega najbolj ponosen.
Ime: Slavko Pregl
Zadnja knjiga: Moja najnovejša knjiga je Srajca srečnega človeka. Upam, da ni zadnja.
Kje ste odraščali? V Šentvidu pri Ljubljani.
Kaj ste študirali in kje? Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Kje živite in zakaj? V Murglah v Ljubljani, ker je lepo in ker lahko nenehno v miru kujem – kot poročajo izbrani mediji – vsakršne zarote.
Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni? Med svojimi knjigami težko izbiram, saj mi je vsaka – že zaradi česa – posebej ljuba. Od projektov sem najbolj ponosen na svojo hči in svoje tri sinove. Pa drevo sem zasadil in knjigo napisal.
Opišite svojo jutranjo rutino. Po umivanju malo telovadim, zajtrkujem in berem dnevni tisk.
Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne? Ja, časopise in knjige berem samo na papirju.
Kateri je vaš najljubši kos oblačila? Vse, kar oblači moja žena.
Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu ali svoji bralki. Takih knjig je preveč. Iz zadnjega obdobja Sodišče Igorja Karlovška, Ljubezni to pesem Miroslava Košute in Tristo zajcev Milka Matičetovega/Anje Štefan.
Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga? Prijateljev in znancev med pisatelji imam veliko, navdihujem in pomagam pa si sam.
Avtor(-ica) katere knjige bi želeli biti sami? Preveč je dobrih knjig, a se sam raje lotim tistih, ki še niso napisane.
Na katerem kraju/ V katerem mestu iščete navdih? Navdih vedno najdem – ali me poišče – v moji delovni sobi ob računalniku. V glavnem v Ljubljani in Piranu.
Katero umetniško delo (knjiga, film, slika itn.) vas navdihuje? Veliko je dobrih knjig, dobrih filmov, dobrih slik in dobre glasbe; ko to premešam in uživam, se mi zazdi, da sem vsej tej ustvarjalnosti preprosto dolžan dodati kaj svojega. Po svojih najboljših močeh.
Kako se pred začetkom pisanja lotite snovanja knjige in njene zgodbe? Precej premišljujem in ko mi je vse jasno, sedem in prepišem, kar se je oblikovalo v glavi. Glavne osebe imajo vnaprej določene vloge. Tako me vsaj kdo v življenju uboga.
Opišite svoj potek dela, vključno z morebitnimi nenavadnimi rituali, ki so stalnica v vašem ustvarjalnem procesu. Nimam nobenih ritualov. Samo pohlevno sedim in pišem.
Kakšen razgled vam nudi vaše najljubše delovno mesto? V Ljubljani gledam zeleno travo in drevje pred hišo, v Piranu poleti gledam morje in na kopalni ploščadi pred blokom včasih z visoke domače terase opazujem bogato domišljijo narave, ki se v kopalkah kopiči na ležalnikih.
Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado? Počakam, da težave minejo. To se zgodi zelo redko.
Opišite svoj idealni dan. Ga ne bom, ker ne bi rad vzbujal zavisti.
Opišite svojo večerno rutino. Pogledam TV dnevnik in se prepričam, da naša država in svet nista že včeraj dosegla najnižje možne točke, potem se grem malo ukvarjat z elektronsko pošto, gledam kakšno nogometno tekmo ali film, in se z užitkom pripravim na nočno rutino.
Ste vraževerni? Ne.
Najljubša pijača: alkohol? V Ljubljani (na Viču) imamo sijajno vodo iz pipe. Pa kozarec rdečega vina pri kosilu in na morju hladna Radenska.
Najbolj zoprn literat vseh časov? Za vse čase ne bi vedel. V mojem pa ga med literati ni.
Brez česa nikoli ne zapustite doma? Brez radovednosti, kaj se mi bo tistega dne zgodilo.
Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj? Ne maram se spuščati v zadeve, ki jih ne zmorem. Z mnogimi ljubimi osebami pa se čisto rad srečujem v svojih sanjah in v spominu.
Kateri je vaš najljubši prigrizek? Kruh z medom in dobra jabolka.
Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate? Ne vem.
Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku? Nek mulček na šoli me je vprašal: »Pisatelj, kje, kdaj in zakaj si se rodil?«
Kaj (poleg pisateljevanja) še počnete za preživetje? Preživetje mi (za zdaj še) zagotavlja pokojnina, ki sem jo zaslužil s polno delovno dobo.
Kaj bi svetovali mladim piscem? Ko sem dobil Schwentnerjevo priznanje, sem pred polno Linhartovo dvorano v Cankarjevem domu obljubil, da svojim naslednikom ne bom dajal nasvetov.
Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo. Čeprav sem zaveden Slovenec, nisem bil na Triglavu in ne skačem.
Kakšen je vaš naslednji delovni projekt? Orlandu Uršiču v mariborsko Litero sem pravkar poslal osebne podatke za pogodbo za moj novi zabavni roman »Prodajalci vode, megle in Velazquez«, ki bo izšel v začetku naslednjega leta.