Zakorakali smo v novo leto, torej je čas za tradicionalni AirBeletrinin prelet knjig, ki nas bodo razveseljevale in bogatile letos. Očitno niti letos kakovost nič ne upada, nasprotno, še krepi se, za povrh se obeta vse več knjižnih presežkov novih slovenskih založb. Naj bo leto srečno, zdravo, mirno, uspešno … in polno dobrega branja!
Manca Košir: Manj je mene, bolj sem Jaz (Goga)
Obsežno biografsko knjigo o profesorici, novinarki, prostovoljki, igralki, pisateljici, političarki in ljubezničarki Manci Košir bo iz njenih avtoreflektivnih odlomkov sestavil in povezal Žiga Valetič. Prvoosebna pripoved bo ponudila pregled Mančinega življenja od zgodnjega otroštva in igralsko-manekenskih korakov prek študija, novinarskega aktivizma in družinskega življenja do pionirskih televizijskih oddaj, profesorske kariere in številnih javnih angažmajev: bila je spodbujevalka knjižnega branja, ambasadorka radostnega staranja, zelena političarka, epistolarna dopisovalka, mistična pesnica in borka za paliativno oskrbo ter detabuizacijo smrti.

Erica Johnson Debeljak: Samo seks (Mladinska knjiga)
Erica Johnson Debeljak je avtorica številnih žanrsko hibridnih del, ki prepletejo memoaristiko in esejistiko v svojevrstno avtofikcijo. Njena zadnja knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica je izjemno priljubljena med bralci in razglašena za knjigo leta 2021, prihajajoči roman Samo seks pa na podoben način črpa poglavitno iz prvoosebne izkušnje, pa tudi iz družbene analize, ko govori o ženskem telesu, še posebej o starejšem ženskem telesu kot polju političnih, erotičnih in drugih razmerij moči. Samo seks naj bi razmerje med partnerjema poenostavil na zgolj telesni užitek, vendar pa, kot lahko razberemo iz romana, je tudi samo seks zelo zapleten.

Eva Mahkovic: Pogovori z Bogom (No! Press)
Drugo delo, ki se ga veselimo v drugem letniku založbe No! Press, je Pogovori z Bogom Eve Mahkovic. Kot vedno bo avtorica tudi tokrat ustvarila nov in (sebi) lasten žanr, ki prepleta avtofikcijo in erudicijo, v središču njenega zanimanja pa bo tokrat prebijanje skozi lastno telesnost. Kot leitmotiv dela bo služila drama Katica iz Heilbronna ali preizkus z ognjem Heinricha von Kleista. Tako kot Kleista ni mogoče literarnozgodovinsko interpretirati samo na en način, je to nemogoče tudi pri Evi Mahkovic, zato že nestrpno pričakujemo, skozi kakšne literarne, čustvene in intelektualne preizkuse nas bo popeljala tokrat.

Tadej Golob: Brezno (Goga)
Najnovejša knjiga v seriji priljubljenih kriminalk bo znova spremljala Tarasa Birso, višjega kriminalista Policijske uprave Ljubljana. Tokrat bo poslan v Gotenico pri Kočevski Reki na tečaj preiskovanja krvnih madežev. Še pred pričetkom tečaja se v klubu policijskega vadbenega centra pojavijo trije jamarji s presenetljivo najdbo pri spustu v novoodkrito jamo v bližini. Taras pokliče sodelavce iz Ljubljane, ki mu dostavijo tudi opremo, potem se pa še sam spusti v jamo in na njenem dnu najde ostanek trupla starejšega moškega, ležečega na kupu, ki v medli svetlobi čelne svetilke spominja na gomilo odpadlih vej. Ko si ogleda truplo in ga pripravlja za transport na površje, veja pod njim poči in presunjen ugotovi, da stoji na kupu mumificiranih trupel. Kaj vse to pomeni?

Timothy Synder: Krvava prostranstva – Evropa med Hitlerjem in Stalinom (UMco)
Leta 2025 bomo obeležili osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne, njene temne sence pa so – z vojno v Ukrajini – še vedno z nami. Območje, kjer poteka ta boj za prevlado, je del t. i. krvavih prostranstev, o katerih je svetovno znani zgodovinar Timothy Snyder (1969) leta 2010 napisal prelomno istoimensko knjigo, ta pa je leta 2021, po številnih nagradah, ki so daleč presegle zgolj zgodovinski okvir, doživela dopolnjeno izdajo, ki jo bomo letos dobili v slovenskem prevodu. V letih 1933–1945 sta nacistični in stalinistični režim na krvavih prostranstvih pobila na milijone civilistov. Timothy Snyder z briljantno primerjavo teh dveh sistemov pogleda na osrednji dogodek evropske zgodovine 20. stoletja iz novega zornega kota. To delo o zgodovini množičnega političnega pobijanja je izjemnega pomena tudi za naš odnos do lastne preteklosti. Kajti, kot opozarja Snyder, če ne bomo gradili in branili zgodovine na povsem drugih temeljih, se bomo znašli v položaju, ko bodo dediči Hitlerja in Stalina namesto nas še naprej vrednotili njune zločine. Zgodovinski epos, ki v slovenščino prihaja v pravem trenutku.

Irena Svetek: Ko jagenjčki obmolknejo (Beletrina)
Ko jagenjčki obmolknejo je novi roman Irene Svetek, v katerem raziskuje zgodbo lastne družine, ki skozi preplet resničnih in fiktivnih dogodkov razkriva usode treh generacij žensk. Začenja se leta 1916 na Gorenjskem, kjer plaz nad Vršičem predstavlja prelomno točko v življenju protagonistov, nato pa nas pripoved popelje v Vršac, kjer se v času vojn, političnih preobratov in družbenih sprememb odvija ljubezenska zgodba, ki bo zaznamovala prihodnje rodove. Gre za družinsko sago, ki skozi usode treh likov, babice, hčerke in vnukinje, raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm, prav tako pa v ospredje postavlja moč ljubezni in družinskih vezi.

Vinko Möderndorfer: Vanja (Miš)
Vanja je tretji, zadnji del trilogije, ki jo je avtor začel z romanom Odštevanje in nadaljeval z romanom Zvezda, žlica in ura. Kot njegova predhodnika je tudi Vanja popolnoma samostojno delo, vse tri romane povezuje isto družinsko okolje, ki pa ga pisatelj prikazuje z različnih vidikov. Tokrat nas v pripovedni svet popelje protagnist Ivan, ki se ob zaključku življenja ozira na prehojeno pot. Pripoved se začne z usodno ljubeznijo, ki Ivanu spremeni ne le življenje, pač pa tudi identiteto. Romaneskno pripoved, tudi tokrat postavljeno v buren čas med svetovnima vojnama, zaznamujejo neposrednost, drznost in zgoščenost, ključno vprašanje, na katero se tokrat osredotoči avtor, pa je, kako lahko neko življenje uniči preteklost, ki ni njegova, pač pa preteklost drugih življenj.

Vesna Milek: Kleopatra: Novi svet (Beletrina)
Če se Vesna Milek v prvem delu Kleopatre posveča razburkanemu razmerju s Cezarjem in se ta del tudi konča z njegovo smrtjo, je osrednji moški junak drugega dela tega modernega biografskega romana slavni rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra »napisala« morda eno največjih ljubezenskih zgodb vseh časov. Čeprav v njej ne manjka s strastjo, včasih celo pohujšljivostjo prežetih prizorov, je avtoričin fokus v romanu Kleopatra: Novi svet vendarle (tudi) drugje; v globokem razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki se iz vladavine zadnje ptolemajske kraljice vleče vse do današnjih dni. Kakor smo vajeni že iz prvega dela, se roman pri tem osredotoča predvsem na Kleopatrina notranja občutja, poseben čar že tako hipnotičnemu pisanju pa dajejo »sprehodi« v sodobni čas, ki so polni lucidnih uvidov, pa naj ti obravnavajo družbenopolitično dogajanje nekoč ali danes. Knjiga, ki bo pritegnila vse ljubitelje zgodovine, velikih osebnosti in odličnih ljubezenskih zgodb.

Maja Haderlap: Ženske v temi (Goga)
Maja Haderlap v romanu Ženske v temi pripoveduje o življenju več generacij žensk, o njihovi vpetosti v vsiljene in ponotranjene modele ter o boju za avtonomijo. Zgodba Žensk v temi je zgodba o izgubi, tišini in krivdi, a tudi o znova najdenih bližinah. Spremlja protagonistko Miro in njeno ostarelo mamo Ani ter Mirino vrnitev domov v družinsko hišo na južni Koroški, ki prinese spomine na travmatično otroštvo. Tako kot Angel pozabe so tudi Ženske v temi družinski roman in hkrati zelo relevantno zgodovinsko in politično besedilo o iskanju družbene, kulturne, jezikovne identitete. Avtorica se nas znova dotakne s prefinjeno izpisanimi prizori, ki osvetlijo življenjske prelome. Za roman v nemškem izvirniku je bila avtorica nominirana za avstrijsko književno nagrado.

Slavko Pregl: Široko zaprta vrata (Cankarjeva založba)
Premalo premišljamo, kaj se dogaja s slovenskimi knjigami, tudi tisti, ki jih imamo menda tako radi. Ta knjiga nas bo vnovič opozorila, da je treba misliti tako ob knjigah kot o knjigah. Po knjigi Prerok na tankem ledu (esejih, pismih in mnenjih o avtorjih in knjigi na Slovenskem iz leta 2015) se pisec desetletje pozneje znova loteva težav avtorjev in založnikov pri nas. Rahlo otožen naslov Široko zaprta vrata povzema ugotovitev številnih zapisov, da mnogih vprašanj na področju knjige ne rešujemo ali jih rešujemo narobe. Pri tem razkriva tudi doslej neznana dejstva in jih mestoma bogati s satiričnimi dodatki; precej zabavni so izbrani odlomki iz doslej neobjavljenih dnevniških zapisov, ki pojasnjujejo nekatere dogodke iz ozadja. Po Preglovem mnenju je slovenski knjižni trg relativno majhen in bi se ga dalo, če bi za to pri odločevalcih obstajala znanje in volja, dobro urediti.

Andrej Rozman Roza: Zdravilo za čas (Mladinska knjiga)
Andrej Rozman Roza je človek, za katerega se zdi, da zanj vsaj v jeziku ni nemogočih ovir. Če je Prešeren dokazal, da je v slovenščini mogoče pisati vrhunsko literaturo, je Roza tp mnogokratno razširil in prišel najdlje od vseh v iskanju »pravopisa« za živ, pogovorni jezik, »resnično slovenščino«, ki ni nedotakljiv ideal, ampak vsakodnevno dejstvo. Jubilejna izdaja ob avtorjevi 70-letnici Zdravilo za čas bo prinesla jezikovno in tematsko razkošje celotnega Rozinega pesniškega opusa za odrasle, vključno z izborom songov iz gledaliških predstav.

Avgust Demšar: Vrelec življenja (Pivec)
Upokojeni policijski inšpektor Martin Vrenko je v zdravilišču, kjer med ljudmi zaznava različne patologije. Pridruži se mu žena Mojca, ki naleti na truplo v savni. Vrenko poskuša prevzeti vajeti preiskave, a neuspešno. Smrt obvelja za naravno, srčni bolniki pač ne bi smeli obiskovati savne. Vrenko je prepričan, da gre za umor. Za pomoč poprosi nekdanje kolege. Nekaj časa kaže, da je bilo pri smrti nekaj narobe, nato se izkaže, da temu ni bilo tako. Tudi Vrenko koleba, morda ima le preveč burno domišljijo. Izginotje ene od zaposlenih spet spodbudi Vrenkove sume, a nič več kot to. Nazadnje Vrenko odide iz zdravilišča, umrlega kremirajo in pokopljejo, zadeva se konča.
Nekaj mesecev zatem Vrenko kolegom kriminalistom pojasni svoj pogled na zadevo. Vztraja, da se je umor zgodil, celo ve, kdo je morilec, pozna njegov motiv, nima pa dokazov. Zadeva je sicer končana, a Vrenko je zadovoljen, ker se je še enkrat dokopal do resnice. Inšpektor Miloš vseeno preveri Vrenkove trditve in ugotovi, da ne morejo držati. Si je Vrenko vse skupaj izmislil? V tokratni kriminalki avtor postavlja pod vprašaj verodostojnost Vrenkove presoje in z enako dilemo sooča tudi bralca. Vse, kar v kriminalki mora biti pojasnjeno, je tudi tokrat pojasnjeno, vseeno pa ni razrešeno nič. Ali pa se tudi zdaj tako samo zdi?

Radmila Petrović: Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih (Cankarjeva založba)
Prevod: Natalija Milovanović
Srbska pesnica Radmila Petrović v zbirki zbirki Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih neposredno in z na videz grobim slogom prinaša izkušnjo, ki jo v temeljih zaznamujejo družbene razslojenosti, družinska (patriarhalna) hierarhija, spolne neenakosti in nenazadnje odnos med mestom in podeželjem oziroma središčem in obrobjem. Gre za ostro zbirko, kajti pesnica je »dekle-frajer, ki ima nož v žepu in žico v modrcu«.
Nina Dragičević: Nemogoče (Beletrina)
Nova knjiga Nine Dragičević je pionirsko delo – prva knjiga o skladateljicah na Slovenskem. Medtem ko so nas učili, da zgodovina tukajšnjega prostora premore tako rekoč natanko eno skladateljico, Josipino Turnograjsko, jih je Nina Dragičević v skoraj desetletju raziskovanja srečala mnogo več: v več stoletjih, v mestih in vaseh. Skladateljice, tako se zdi, prihajajo in odhajajo, komajda kaj povedo o sebi, še najmanj o svojih umetniških aspiracijah. Živijo kot neznatni zapisi v starem časopisju, za trenutek se sprehodijo prek Prešernovega trga ali pa iznenada dvignejo roko iz vreče na podstrešju tega ali onega samostana. Morda jih nihče ni vprašal o njih samih, morda niso želele povedati, morda so povedale, a so jih zgodovinski procesi iskanja Velikega umetnika preprosto odvrgli. Kaj to pove o njih? In kaj o nas?
In res, to ni le knjiga o njih, skladateljicah na Slovenskem, pač pa zlasti knjiga o vseh ostalih. Namesto tradicionalnega biografskega pristopa avtorica uporabi pojavnost vsake izmed teh žensk za izhodišče, iz katerega se prikazujejo naša življenja, stremljenja, zatiki, možnosti ustvarjanja, včasih odsotnost možnosti, naša sodobnost.
Kar bi lahko bila znanstvena študija, pri Nini Dragičević tudi v smislu forme in jezika postane inovativno leposlovno delo. To je hibridno literarno delo, avtorica prehaja med poezijo in prozo, združuje ju, vanju poleg konkretnega podatka umešča esejistično subjektivnost in teoretsko preciznost, znane forme se razmajejo in nato združijo v en sam silovit tekst.

Valérie Perrin: Tata (Vida)
Tata je napet in skrivnosten roman Valérie Perrin, ki te popelje na potovanje v preteklost, polno zagonetnih preobratov. Agnès, filmska ustvarjalka, prejme nenavaden klic policije – njena teta Colette, za katero so vsi verjeli, da je umrla pred tremi leti, je pravkar umrla znova.
Agnès se vrne v svoj rojstni kraj v Burgundijo, da bi rešila to skrivnost in identificirala truplo neznanke, ki je za seboj pustila nenavadno zapuščino: avdiokasete in poslednje želje, naslovljene nanjo. Skozi raziskovanje preteklosti odkriva globoko skrite plati tetinega življenja, kar odpira vrata zamolčanih resnic in vprašanj o identiteti. Valérie Perrin mojstrsko prepleta usode in napete skrivnosti ter ustvarja roman, ki te ne izpusti iz rok, dokler ne odkriješ vseh skrivnosti.

Jenny Erpenbeck: Kairos (Litera)
Prevod: Tina Štrancar
Nemška pisateljica Jenny Erpenbeck nas z romanom Kairos popelje v turbulentne čase padca Berlinskega zidu. V središču zgodbe je intenzivna ljubezenska zveza med mlado študentko in izkušenim pisateljem. Avtorica s prefinjeno občutljivostjo slika tako intimni svet dveh zaljubljencev kot širše družbene spremembe. Roman je hkrati ljubezenska zgodba, zgodovinski roman in razmišljanje o minljivosti trenutka. Naslov romana, Kairos, izvira iz starogrške mitologije in označuje pravi trenutek, priložnost, ki se lahko izmuzne. V romanu ta koncept izjemno dobro ponazarja nepredvidljivost tako ljubezenskega razmerja kot zgodovinskih dogodkov. Ko se glavna junakinja in pisatelj spoznata, se zdi, da sta ujeta v popolnem trenutku, a se razmere hitro zapletejo in njuna ljubezen je postavljena na preizkušnjo. Proza Jenny Erpenbeck je elegantna in čustvena ter subtilno prikazuje, kako se osebne izkušnje prepletajo z velikimi zgodovinskimi dogodki in kako lahko politični preobrati vplivajo na najintimnejše odnose.
Roman Kairos je osvojil mednarodno nagrado International Booker Prize.
Katja L. Pauli: Prevare à la carte (zavod Hirondelle)
V nadaljevanju romana Spletke à la carte je v središču dogajanja Nathalie, Jörgova bivša žena, ki se ne more povsem iztrgati iz mreže preteklosti. Njena odločitev, da Jörgu, ki je bil na noč umora svoje ljubice Vanese z njo, ne priskrbi alibija, jo postavi pred moralno dilemo. Medtem Jörg v zaporu kuje temačen načrt maščevanja, pri čemer izkorišča Vanesino hčer, katere nezdrava in zamegljena obsedenost z njim sega v čas, ko je bil z njeno mamo. Zgodba raziskuje kompleksne plati človeških odnosov in neizprosne posledice prevar ter bralca popelje na čustveno in geografsko popotovanje – od dunajskih ulic do obal Jadranskega morja, kosovskih vasic in slovenskega Krasa. Roman mojstrsko prepleta napeto pripoved, presenetljive preobrate in družbeno problematiko. Zlo se tistim, ki ga povzročajo, vedno znova vrača. Novi roman Katje L. Pauli znova navduši z večplastnimi liki, ostrimi dialogi in poglobljenimi uvidi, ki presegajo meje klasične kriminalke.
Giuseppe Ungaretti: Bolečina (Družina)
Giuseppe Ungaretti (1888–1970) velja za enega vodilnih avtorjev italijanske poezije 20. stoletja. Njegovo pesništvo zaznamuje vseprežemajoče občutje bolečine, ki se razraste v kozmično razsežnost. To je seveda posledica predvsem prerane smrti pesnikovega sina in tudi vojnih kataklizem, ki so pretresale človeštvo in svet. Bolečina (Il dolore) je zbirka pesmi, ki so nastajale med letoma 1937 in 1946. Knjigo sestavlja šest razdelkov oziroma sklopov, ki so nastajali spričo tragične izkušnje druge svetovne vojne. Avtor jo doživlja kot apokaliptično strahoto. Vse omenjene razdelke povezuje ena sama tema – bolečina. Avtobiografska in kolektivna razsežnost se spojita v grozljivo motrenje univerzalnega trpljenja celotnega človeštva kot neodjenljive usode, ki jo odrešujeta globoko občutena solidarnost in sprava.

Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike (ŠKUC)
Prevod in spremni zapisi: Blaž Božič
Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike predstavlja prvi neposredni leposlovni prevod iz osmanske turščine v slovenščino v knjižni obliki. Zastavljena je kot panoramski pregled nad celotno šeststoletno osmansko pesniško tradicijo: zaobjema poezijo od najzgodnejšega, predklasičnega obdobja 14. in 15. stoletja prek osmanske zlate dobe (16. stoletje), obdobja indijskega sloga (17. stoletje) in dobe tulipanov (18. stoletje), vse do obdobja prenove cesarstva (19. stoletje), ko je ustvarjalnost v klasičnih oblikah islamske poezije v osmanskem cesarstvu ubrala svoj labodji spev. Osrednji, prevodni del antologije dopolnjujeta spremni študiji: prva predstavlja uvod v pesniško tradicijo osmanskega cesarstva in očrta njene kontekste (literarnozgodovinska vprašanja, žanrsko-formalni oris osmanske lirike, njen družbeno-pragmatični in izvedbeni okvir, njen homoerotični značaj in metaforika). Druga, krajša študija zadeva jezik, v katerem so gojili to poezijo, tj. osmansko turščino, katere ustroj v marsičem določa samo poetološko jedro pesmi. Obsežni izbor poezije v prevodu bo – ob spremnih študijah, prevodoslovnem razmisleku o prevajanju osmanske poezije v slovenščino, pojasnjevalnih opombah in posebej za to antologijo sestavljeni bibliografiji – slovensko beročemu občinstvu skušal približati v našem prostoru skoraj docela nepoznano poetično tradicijo.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Pisma (Celjska Mohorjeva družba)
Prevod: dr. Urša Zabukovec
Ohranjena pisma Dostojevskega v izvirni akademski izdaji zbranih del obsegajo pet zvezkov. Pričujoči izbor si kljub skromnemu obsegu zastavlja ambiciozne cilje: zaobjemal bo pisma iz različnih obdobij pisateljevega življenja in namenjena različnim naslovnikom: staršem, bratu Mihailu, ki je bil vse do svoje smrti oseba, ki je bila pisatelju najbližja, prijateljem, prvi ženi, drugi ženi, pisateljskim kolegom, sodelavcem, idejnim somišljenikom in nasprotnikom, bralcem Dnevnika pisatelja in celo carju Aleksandru II. Pisma, razporejena kronološko, posredujejo pisateljeva mladostna razmišljanja o svojem poslanstvu, o literaturi in smislu življenja; v njih pisatelj podrobno opisuje svoje finančne težave, težave z upniki in odnose z bližnjimi, duhovno stanje tedanje družbe, razmišlja o odnosu med Rusijo in Evropo, o idejnih in ideoloških gibanjih znotraj Rusije, pa tudi o povsem vsakdanjih rečeh, ki se dotikajo slehernika: o vzgoji in izobrazbi otrok, izbiri življenjskega sopotnika …

Sylvain Tesson: Belina (UMco)
Sylvain Tesson (1972) je v Parizu rojeni pisatelj, pustolovec in svetovni popotnik. Piše vznemirljive dnevniške potopise, polne življenjskih refleksij in modrosti, njegova Belina pa je hvalnica prvinski povezanosti človeka in narave, posameznikovega notranjega in zunanjega sveta ter oda prijateljstvu.
V štirih zimah med letoma 2018 in 2021 se je drzni francoski popotnik Sylvain Tesson v družbi gorskega vodnika Daniela du Laca podal na plezalno in turno smučarsko avanturo čez celotno alpsko verigo, vrh za vrhom: od domačega Mentona pa do jadranskega Trsta. Na tem neverjetnem, več kot 1600 kilometrov dolgem in 60.000 višinskih metrov visokem podvigu se jima je kmalu pridružil še ledeniški navdušenec Philippe Removille. Projekt veličastnih razsežnosti, kakršnega v knjižni obliki še ni bilo, se sklene v Kobaridu!

Sophia de Mello Breyner Andresen: Zgledne zgodbe (Družina)
V pričujoči zbirki zgodb se razkriva svet, kjer se prepletajo elementi mitologije, zgodovine in vsakdanjega življenja, skozi oči ene najprepoznavnejših portugalskih pisateljic 20. stoletja, Sophie de Mello Breyner Andresen (1919–2004). Njen jezik je prepleten z eleganco in prefinjeno literarno estetiko, avtorica subtilno raziskuje in razkriva temeljne dileme človeškega obstoja: iskanje smisla, meje svobode, odnose z naravo, usodo in čas. Zgodbe so sodobna priredba tradicionalnih motivov, ki prinašajo zgodbe iz preteklosti, obenem pa odsevajo globoko razumevanje za obstoječe konflikte in življenjske dileme. Vsaka zgodba v Zglednih zgodbah razkriva nov pogled na svet, a vse združuje tema iskanja lepote in resnice v sodobnem svetu.

Peter Svetina: Veščina pisanja (Miš)
Izredno zanimiva, spretno napisana žanrsko hibridna knjiga, razdeljena na tri dele, v katerih avtor opisuje in opazuje svoj ustvarjalni proces – pisanje. Skladno s spreminjanjem njegovega fokusa se spreminja slog pisanja: od stvarnega, znanstveno podkovanega opisovanja pisateljevega orodja – jezika in jezikovnih sredstev ter postopkov – do zelo osebno, dnevniško opisanega izčrpavajočega procesa pisanja, ki pri Svetini postane celosten psihofizični proces. Knjiga, ki bi jo lahko podnaslovili kot poetiko ustvarjalnega procesa, misli na zelo raznoliko bralno občinstvo: s priljudnim, duhovitim in osebnim pristopom bo za dijake in študente sveža alternativa dolgočasnim strokovnim učbeniškim razlagam o tem, kako je zgrajeno leposlovno besedilo; z nazorno, natančno in celostno razlago procesa pisanja bo dobrodošel pripomoček vsem, ki se te veščine šele učijo; ne nazadnje bo knjiga privlačna za vse, ki imajo radi vrhunsko refleksivno, osebno pisano besedo.

Dr. Samo Javornik: Operacija Pliberk (Primus)
Posebno mesto ima letos pri založbi Primus trilogija Lov na generala, ki je že v letu 2024 navdušila z dvema knjigama – Operacija Maščevanje & Operacija Merkur ter Operacija Belo & Operacija Črno. Leto 2025 prinaša težko pričakovano tretjo knjigo Operacija Pliberk, ki nas bo popeljala v maj 1945. V zgodbi spremljamo neverjetno prepletanje vojaških strategij, človeških zgodb in dogodkov, ki so zaznamovali konec druge svetovne vojne. Peščica partizanov ustavi polmilijonsko nemško armado – zgodba, ki vključuje komične zaplete, dramatične trenutke in refleksije o vojni ter življenju.

Paul Auster: Baumgartner (Vida)
Baumgartner je globoko čustven roman, ki raziskuje ljubezen, izgubo in spomin. Zgodba spremlja Seymoura Baumgartnerja, 71-letnega upokojenega filozofa. Še vedno se spopada z žalostjo zaradi smrti žene Anne, ki je preminula pred skoraj desetimi leti. Dnevi, preživeti v osami v New Jerseyju, so polni rutinskih opravil, skozi katera se prepletajo spomini na preteklost in na Annino pesniško ustvarjanje, ki je ostalo neobjavljeno. Paul Auster (1947–2024) v romanu mojstrsko prepleta sedanjost in preteklost, skozi Baumgartnerjevo življenje pa raziskuje univerzalne teme minljivosti, spominov in vpliva preteklosti na naše sedanje življenje. Baumgartner je nežna in globoko premišljena zgodba o tem, kako izguba oblikuje naše življenje in nas spremlja skozi čas.

Franco Basaglia: Od blizu ni nihče normalen: izbrani spisi (Založba /*cf.)
Prevod: Gašper Malej, izbor besedil in spremna beseda: Vito Flaker, Juš Škraban
Franco Basaglia (1924–1981) je bil italijanski psihiater in eden glavnih protagonistov prehoda od totalnih ustanov kot temeljne oblike obravnave ljudi z duševnimi stiskami k dezinstitucionalizaciji. Z doslednim delom, svojčas radikalnim in revolucionarnim, se mu je posrečilo odpraviti »norišnice« v Italiji (Zakon 180), zato je tudi v svetovnem merilu bržkone najpomembnejši pionir nadomeščanja avtoritarnih struktur totalnih ustanov s skupnostnimi oblikami oskrbe, ki ustrezajo dejanskim potrebam ljudi, uporabnikov.
»Svoboda je terapevtska!« in »Od blizu ni nihče normalen!« so gesla, ki so jih izpisovali na stenah opuščenih psihiatričnih bolnišnic. Za Basaglio je znanost pomenila svoje nenehno preverjanje v stvarnosti, z dejanji. Teoretsko in v praksi je pokazal in dokazal, da takšne in drugačne totalne ustanove niso potrebne, da je strokovnost produktivna le, če izhaja iz človeka in skupnosti, če je zmožna družbene akcije, ki bo omogočila produktivne sinteze življenjskih protislovij.
Prvi slovenski knjižni prevod Basaglievih besedil pomembno dopolnjuje in nadgrajuje nabor pri nas doslej izdanih knjig kritike psihiatričnih ustanov (Foucault, Castel, Goffman, Flaker, Deleuze in Guattari; deloma tudi Ilič in Fanon). Do zdaj smo Basaglio poznali predvsem posredno, v slovenščino je bil vse do danes preveden en sam njegov članek Utopija realnosti, pa še ta revijalno in daljnega leta 1975. V primerjavi z izbori Basaglievih člankov v drugih jezikih je tokratni izbor edinstven, narejen posebej za slovensko izdajo. Prinaša ključne spise, ki kažejo na pomemben razvoj njegove misli skozi desetletja, dopolnjuje pa jih Basaglieva živa beseda iz leta 1979 (izbor njegovih predavanj iz knjige Conferenze brasiliane, prvič objavljene leta 2000), ki predstavlja zelo oseben premislek njegove lastne poti v smeri revolucioniranja področja psihiatrije.

Peter Štih, Oliver Jens Schmitt, Peter Vodopivec in Arnold Suppan (ur.): Na obeh straneh Alp – Slovensko-avstrijska zgodovina (Cankarjeva založba)
V jugovzhodnem alpskem prostoru se stikajo nemška, slovanska in romanska kultura, kar oblikuje eno kulturno najbolj raznolikih regij v Evropi. Dolgo so Nemci in Slovenci živeli v skupnem političnem okviru, ki je zajemal gospodarske, družbene in kulturne strukture, skupne ljudem ne glede na jezik. Šele od leta 1918 so začeli živeti v dveh ločenih državah. Nacionalizem in nasilna politika nacionalnega socializma sta uničila skupni prostor, ki se je oblikoval skozi stoletja. Med letoma 1945 in 1991 so Slovenci in Avstrijci živeli tudi v različnih političnih, družbenih in gospodarskih sistemih. Danes sta obe državi članici Evropske unije ter sta se gospodarsko in družbeno zbližali. Pa vendar kulturna in jezikovna razdalja ostajata. Na tej osnovi sta si Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) in Avstrijska akademija znanosti (ÖAW) postavili cilj, da na novo osvetlita avstrijsko-slovensko zgodovino vse od začetkov stikov med slovanskimi in germanskimi skupnostmi v zgodnjem srednjem veku do današnjih dni.
Delo vsebuje 15 tematsko in kronološko razporejenih poglavij. Predstavitev in razumevanje skupne zgodovine pa podpira in bogati 32 zemljevidov, več kot 260 ilustracij in številne tabele.

Dr. Katja Jerman: 2 Gorici – eno mesto? (Založništvo tržaškega tiska)
Knjiga dr. Katje Jerman govori o Gorici in Novi Gorici kot o enem mestu v dveh državah z etnološkega zornega kota nastajanja Nove Gorice in njenega dojemanja. Avtorica je ob analizi znanstvene literature sestavila sliko tega edinstvenega mesta, jo obogatila z dodatno terensko raziskavo, z ogledi krajev in s pogovori z ljudmi. Knjiga se osredotoča na razmerja med mestoma, ki so posledica dejstva, da je po drugi svetovni vojni ob takratni jugoslovanski meji nastalo novo mesto. Bilo je nekak »nadomestek« za Gorico, ki je po razmejitvi ostala na italijanski strani. Zrasla je Nova Gorica. Posebne zgodovinske okoliščine omogočajo torej, da sledimo nastanku in razvoju novega mesta, to je »konstrukciji urbanega prostora«.

Regina Schaunig: Liharda Kamenska – Grofica revnih (Mohorjeva (založba) Celovec)
Življenje grofice Liharde Kamenske nas povede daleč v zgodovino, v mračno deseto stoletje. Mlada samostanska učenka iz Solnograda postane žena strah zbujajočega plemiča Albuina Kimgavskega. Od mlade neveste pričakujejo, da bo jeznoritega soproga ublažila s krščansko ljubeznijo in skupaj z njim pokristjanila poganske Slovane v okolici njunih posestev v Karantaniji. Medtem ko Albuin z mečem v roki načrtuje prevrat, Liharda razširja svoje znanje v zdravilnih veščinah ter se bori proti boleznim, revščini in neizobraženosti med navadnim ljudstvom. Njeno tiho služenje ima daljnosežne posledice. Roman se opira na zgodovinske vire in legende ter prikazuje z življenjskimi liki in pestrimi prizori iz vsakdana nazorno sliko zgodnjesrednjeveške kulture.
Zgodba o Lihardi Kamenski izvira iz današnje južne Koroške, njen grajski sedež je bil na nekdanjem gradu Prosnica. V župniji Kamen v Podjuni še danes njej v spomin poteka obred metanja »štručejev«, majhnih krušnih hlebčkov. Liharda velja za eno prvih samostojnih žena v Evropi in ljudsko svetnico.

Chantal Akerman: Moja mama se smeje (ŠKUC)
Prevod: Jedrt Maležič
Chantal Akerman se je rodila v Bruslju leta 1950. Pri petnajstih se je navdušila nad filmom, a kasneje je filmsko akademijo hitro zapustila, saj je imela povsem samosvoje poglede na film. Posnela je nekaj izjemno cenjenih eksperimentalnih filmov, tako kratkih kot celovečernih. Jeanne Dielman, 23, quai du Commerce, 1080 Bruxelles prikazuje vsakdanje življenje navadne gospodinje in velja za enega vrhuncev feministične kinematografije. Bila je tudi profesorica, scenaristka in avtorica kratke proze.
Leta 2013 ji je umirala mama. Iz New Yorka je priletela nazaj v Bruselj, da bi skrbela zanjo, in medtem ko jo je oblačila, hranila in dajala spat, je pisala. Pisala je o svojem otroštvu, o materinem pobegu iz Auschwitza, o katerem ni nikoli govorila, o težavah z ljubeznijo do svojega dekleta C., o strahu, kaj bo storila, ko bo njena mama resnično umrla. Med te nepopolno popolne fragmente pisanja o svojem življenju je umestila kadre iz svojih filmov. Moja mama se smeje je tako hkrati destilacija tem, ki jih je Akermanova zasledovala v svojem ustvarjalnem življenju, ter različica najpreprostejše in najbolj zapletene ljubezenske zgodbe med vsemi: tiste med mamo in hčerko. Po materini smrti se je avtorica borila z depresijo in dve leti kasneje naredila samomor. Prevod je načrtoval Andrej Peric, ki nas je prav tako veliko prezgodaj zapustil prejšnji mesec, decembra lani … izpeljala pa ga bo Jedrt Maležič.

Branko Cestnik: Dolina zvezd (Celjska Mohorjeva družba)
Delo enega najboljših avtorjev zgodovinskega romanopisja pri nas tematsko zaključuje trilogijo nepovedanih zgodb o slovenskih prisilnih mobilizirancih v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. Predhodna romana Pogovori z njo in Razmik med žerjavi zgodbo postavita prvi v Normandijo, drugi na rusko fronto, v današnjo Ukrajino. Dolina zvezd protagoniste obeh romanov postavi v leto 1945 in v domače Podravje. Avtor se sooči z eno najbolj prezrtih tematik v naši literaturi, s povojnim sobivanjem žrtev in krvnikov v miru in »svobodi«. Odprt konec predhodnega romana kliče po težko pričakovanem nadaljevanju in odgovarja na pretresljivo vprašanje o usodi »moža s tremi dušami: nacistično, komunistično in tisto, ki mu jo za mlinskim kolesom vdihne ledena voda«.

Elaf Ali: Je kdo omenil ljubezen? (Miš)
Prevod: Iva Klemenčič
Je kdo omenil ljubezen? je pretresljiva pripoved avtoričine osebne zgodbe, zaznamovane s strogimi kulturnimi pravili. Gre za neposreden vpogled v pravila obnašanja in v prepovedi, ki so prežemala njeno odraščanje, ter v spomine na vsakodnevno zatiranje, ki so ga izvajali njeni najbližji. Je tudi zgodba o pogumu, ko se je odločila za svojo pot in se sprijaznila z drugačnim svetovnim nazorom staršev in zgodovino, ki ga je oblikovala. Zgodba se razteza čez tri desetletja avtoričinega življenja, ko se je iz Iraka preselila na Švedsko in trčila v popolnoma drugačno kulturo. Pripoved sekajo stvarni vložki, v katerih avtorica pojasnjuje različne pojme in kontekste, ki se nanašajo na pomen časti, dodani so tudi intervjuji s starši. Prevod te knjige omogoča slovenskim bralcem vpogled v avtoričino osebno izkušnjo življenja pod strogimi normami časti, kar prispeva k večjemu razumevanju in ozaveščenosti o tej problematiki. Branje takšnih zgodb v lastnem jeziku lahko posameznikom, ki se soočajo s podobnimi izzivi, ponudi upanje in navdih za iskanje lastne poti do svobode.
Katherine Rundell: Neverjetna bitja (Vida)
Na dan, ko Christopher Forrester iz skritega jezera reši utapljajočega se mladiča grifona, se njegovo življenje za vedno obrne na glavo. Pustolovščina, ki ga čaka, ga popelje v Arhipelag – skrivnostno skupino otokov, ki je ni nikjer na zemljevidu in kjer mitološka bitja še vedno živijo v sožitju z ljudmi. Tam spozna tudi Mal Arborian, dekle na begu, in skupaj se soočita z velikim izzivom: čarobni svet morata obvarovati pred pogubo.
Katherine Rundell je napisala zgodbo o prijateljstvu, pogumu in čarobnosti, ki jo moramo ohraniti.

Amanda Svensson: Sistem, tako veličasten, da zaslepi (Pivec)
Prevod: Iva Klemenčič
Ko iz porodne sobe urgentno odnesejo enega od trojčkov in ga čez nekaj časa na videz popolnoma zdravega vrnejo materi in očetu, se zgodi metuljev učinek, ki požene v tek monumentalno sodobno družinsko sago Amande Svensson.
Kaj ima nevroznanstveni inštitut v Londonu skupnega s čermi na Velikonočnem otoku? Kaj oko v pavovem peresu s fotografijo Francesce Woodman? Kaj modra barva z izgubljenim globinskim vidom? In kako vse to povezujejo škržati?
V mojstrsko stkani pripovedi o nenavadni švedski družini, ki se pred našimi očmi kot sestavljanka zlaga košček za koščkom, nas avtorica zaslepi. Ko se nam oči nekoliko privadijo, nas zaslepi še enkrat in še enkrat. In ko na koncu iz rokava potegne zadnji adut, nas, prepričane, da smo končno povezali vse niti, pusti odprtih ust. Ves čas pa nam odkriva nove svetove in nas ob tem neizrekljivo zabava.
Roman je del projekta Utrip evropske literature. Švedska avtorica bo v začetku marca 2025 gostovala v Sloveniji.

Eduardo Galeano: Nogomet na soncu in v senci (Založba /*cf.)
Prevod: Tina Malič, spremna beseda: Ičo Vidmar
Knjiga Nogomet na soncu in v senci (2015) urugvajskega pisatelja in nepopustljivega levičarskega borca Eduarda Galeana (1940–2015) je zbirka kratkih, sočnih, čustvenih in političnih poglavij o nogometu. »Zgodovina nogometa je žalostno potovanje od lepote k dolžnosti,« pravi Galeano. »Ko je igra postala industrija in spektakel, ki nosi gromozanske profite, so iz nje iztrgali lepoto. Tehnokracija profesionalnega športa je vsilila nogomet bliskovite hitrosti in surove moči, ki zanika radost, ubija fantazijo in izganja drznost.« Toda pisatelj, ki je, kakor vsi urugvajski otroci, nekoč sanjal, da je strašen nogometaš, v resnici pa je bil na igrišču navaden štor, je še vedno hodil na nogometne tekme ali jih spremljal po televiziji, in to zaradi pričakovanja ene same poteze, ki je »prepovedana svoboda« v igri. Med jedrnatimi opisi svetlih in temnih plati nogometa so tudi analize svetovnih prvenstev in portreti imenitnih igralcev, ki so na njih zasijali, od prvega leta 1930 (zmaga je pripadla Urugvaju) pa vse do leta 2014. Za okus pikra ocena prvenstva iz leta 2002: »Nike je zavzel prvo in četrto mesto, Adidas pa drugo in tretje.« To je najbolj jedrnat povzetek »športizacije« vsakdanjega življenja in posebne zasvojenosti človeške vrste s športnimi znamkami, zlasti nogometnimi.
James Herriot: Vse živo, malo in veliko (Celjska Mohorjeva družba)
Prevod: Rudi Meden
James Herriot je psevdonim, pod katerim je ustvarjal James Alfred Wight (1916–1995). Britanski veterinar in pisatelj, rojen v Sunderlandu, je leta 1939 diplomiral na Glasgow Veterinary College in kasneje skoraj 50 let v Yorkshiru deloval kot veterinarski kirurg. Najbolj je znan po seriji osmih knjig, postavljenih v obdobje od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja. Na angleškem podeželju opisuje veterinarsko prakso, živali in njihove lastnike. Prvo delo je izšlo leta 1970, skozi desetletja pa je bilo prodanih približno 60 milijonov izvodov njegovih knjig. Po filmu All Creatures Great and Small (Vsa bitja, velika in mala, 1975) so sledile tudi istoimenske televizijske serije, ki so navdušile tudi slovenske gledalce, zdaj pa na trg prihaja prvi slovenski prevod te svetovne uspešnice.
Herriotova dela so se zapisala med klasična dela in prinašajo kakovostno branje za širše občinstvo. Ponujajo univerzalne teme pristnih medčloveških odnosov in ljubezni do živali, prijetno vzdušje podeželskega okolja, idiličen prikaz nekega časa ter veterinarskega poklica, ne nazadnje pa humoren in poučen utrip neke povezane skupnosti, kjer živijo v sožitju in skrbijo drug za drugega.
Solvej Balle: O prostornini časa (Mladinska knjiga)
Serija drobnih knjižic O prostornini časa je ena največjih literarnih senzacij na Danskem v zadnjih letih. Čeprav avtorica knjige izdaja v samozaložbi, se je navdušenje med bralci kmalu po izidu začelo širiti od ust do ust. Poetično, filozofsko in hkrati napeto pripoved o Tari Selter, ki nekega 18. novembra obtiči v času in je prisiljena podoživljati isti dan znova in znova, medtem ko se njen mož in vsi drugi ljudje vsako jutro zbudijo v nov 18. november, so kritiki razglasili za nadčasovno mojstrovino spekulativne fikcije. Solvej Balle, ki je doslej napisala pet od načrtovanih sedmih knjig v seriji, nam s svojo junakinjo, ujeto v časovni znaki, pokaže, kako v resnici vsak od nas biva v svojem mehurčku, in nas uči gledati na svet z novimi očmi.
Colomba Schneck: Diptih (No! Press)
Delo z delovnim naslovom Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck bo izšlo pri neodvisni založbi, ki je v letu 2024 izdala svoj prvi letnik knjig. V knjigi bosta objavljeni dve noveli o ljubezni, ena o vseživljenjskem prijateljstvu dveh žensk, ki ga prekine smrt, druga pa o zaljubljenosti in propadlem romantičnem razmerju v zrelih letih. Avtorica v teh dveh delih analizira in prevprašuje dve različni ljubezni in dve različni izgubi, hkrati pa načenja teme družbenega razreda, spola, družine, pričakovanj in porazov.
Florjan Lipuš: Mrtve stvari (Litera)
V Mrtvih stvareh se sodobni evropski klasik dotika zanj pomembnih osebnih dogodkov in doživetij, od otroštva pa do poznih življenjskih let. Brez prizanašanja jih ovrednoti in oceni. Sreča se z osebami, ki so res živele in igrale odločilno vlogo v njegovem življenju, nekatere med njimi še živijo. Spoznavamo, na živih primerih, bridko zgodovinsko resnico in usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Je najbolj osebnoizpovedno besedilo, seveda fragmentarno, a konkretno, odkrito, imensko. Je v jedro strnjena življenjska zgodba slovenskega človeka, rojenega tik pred izbruhom druge svetovne vojne, v povojnem času pa prepuščenega svoji usodi. Zgodba sicer ostaja na avstrijskem Koroškem, a je zanimiva tudi za Slovenijo. Ni skrajšan življenjepis, pač pa je linija, na kateri so začrtana za avtorja življenjsko pomembna postajališča. Ob njih se ustavlja in opaža, da je vseskozi živel iz otroštva.

Nataša Golob: Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo (Mohorjeva (založba) Celovec)
V nasprotju z doslej objavljenimi pregledi o literarnih spomenikih iz krajev sedanje Slovenije se besedilo ne omejuje na zapise v slovenskem jeziku, ampak upošteva dela v jezikih srednjega veka, v latinščini in nemščini ter v drugih, ki pa so prisotni v manjši meri. Prav tako se ne omejuje samo na dela, ki so sedaj hranjena v slovenskih krajih, temveč obravnava literarne stvaritve v rokopisih, ki so nesporno iz mest, samostanov in z gradov z območja sedanje države Slovenije, a so zdaj razseljeni od ZDA do Berlina, od Londona do Rima. Izide v dveh knjigah.
Robert Devetak: »In zopet kliče domovina ženo na pomoč«: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske (Založništvo tržaškega tiska)
Avtor odstira nekatere slepe pege, ki so vezane tako na zgodovino žensk kot na razvoj socialne oskrbe v preteklosti. Opravil je podrobno analizo družbe na prelomu 19. in 20. stoletja, s posebno pozornostjo na delovanju žensk znotraj medetnične goriške družbe. Tematika se osredotoča predvsem na emancipacijo ženske v luči ene tistih dejavnosti, ki so bile takrat večinoma v ženski domeni. Zatem se pozornost premakne k specifičnemu delovanju slovenskih žensk in njihovi uveljavitvi tudi znotraj narodnostnega diskurza.

Pia Mellody: Soočanje s soodvisnostjo. Kaj je, od kod izvira, kako nam spodkopava življenje (Primus)
Ta svetovna uspešnica o soodvisnosti je knjiga o pogumu za soočenje s svojo lastno stvarnostjo in o poti v svobodo. Gre za sijajen vodič za razumevanje soodvisnosti in je sad petnajst let trajajočega raziskovanja in kliničnega dela v zdravstvenem centru The Meadows. Pia Mellody, mednarodno priznana strokovnjakinja za otroško travmo, soodvisnost in zasvojenost, je ustvarila okvir za prepoznavanje soodvisniškega mišljenja, čustvovanja in vedenja, hkrati pa ponuja učinkovit pristop k zdravljenju.
V knjigi Soočanje s soodvisnostjo nas seznanja s petimi osnovnimi simptomi te hromeče bolezni pri odraslih, nato pa odkriva njihov izvor v čustvenih, duhovnih, intelektualnih, telesnih in spolnih zlorabah v otroštvu. Osrednji del njenega pristopa je koncept, da soodvisna oseba potrebuje zdravljenje travme, ki jo je doživela v otroštvu. Ozdravljenje soodvisnosti torej obsega dvoje: da si razložimo strupena čustva, ostanek teh bolečih doživetij v otroštvu, kakor tudi, da se kot odrasli naučimo poseči v svoje lastne simptome soodvisnosti.

Alenka Pirman: Razstavljanje sporne kulturne dediščine: sodelovanje sodobnega umetnika in muzeja (Založba /*cf.)
Spremna beseda: Blaž Bajič
Sodelovanje umetnika in neumetnostnega muzeja pri razstavljanju sporne kulturne dediščine je v kulturni industriji že splošno uveljavljeno. Pojav preči polji umetnosti in dediščine, vendar je teoretska obravnava navadno omejena na enega od njiju. Uveljavljena umetnica in heritologinja Alenka Pirman (1964) problem sodelovanja omeji na obema skupni medij razstave in ga obravnava primerjalno. Razdela različno hierarhizirane sodelovalne odnose, ki lahko nastopajo med umetniki in muzealci, ter razčleni različne modele sodelovanja glede na razlike v eksploataciji izjavljalnih položajev. Omejitev na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja, avtorici služi kot metodološko pomagalo, ki institucionalizirane sodelovalne odnose močno izostri. Sledijo študije primerov razstav iz let 1992–2020 v Sloveniji. Alenka Pirman razstavo obravnava kot medij in kot kulturni proizvod. »Jezik« razstave torej razume kot obliko družbene prakse in v duhu metode kritične analize diskurza razvije izviren analitični ključ, ki pokriva fenomenološke, diskurzivne, produkcijske in družbeno-politične vidike razstavljanja. Študija pokaže, da sodelovanje umetnika in muzeja pri interpretaciji sporne kulturne dediščine v standardizirani obliki spodbujajo finančni mehanizmi Evropske unije. Sodelovanje praviloma poteka po načelu vzajemne koristi in temelji na soglasni apropriaciji simbolnega kapitala, ustvarjenega v drugem, nematičnem polju. Družbena funkcija sodelovanja umetnika in neumetnostnega muzeja pa se razkrije šele na točkah koncipiranja diskurzivnega aparata razstave in vpisa v arhiv posameznega polja.
Rober Sapolsky: Določeno; veda o življenju brez svobodne volje (UMco)
Robert M. Sapolsky, ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog. je eden najprodornejših raziskovalcev človeškega obnašanja. V najnovejši knjigi Določeno se skozi znanost in mehanizme našega odločanja skuša dokopati do spoznanja, na kako trdnih temeljih pri človeku stoji koncept svobodne volje. Medtem ko je v svoji prejšnji, izjemno odmevni in vplivni knjigi Obnašaj se! analiziral, zakaj ljudje kdaj ravnajo dobro in zakaj slabo, in pokazal na sovpliv genetike in okolja, gre v najnovejši knjigi Določeno še korak dlje in se na svoj značilno briljanten način zoperstavi pomirjujoči iluziji, da imamo vseskozi nadzor nad lastnim življenjem in odločitvami v njem. Pod drobnogled vzame vse glavne argumente v korist svobodne volje in jih drugega za drugim spretno ovrže, pri tem pa si suvereno utira pot skozi področja kaosa, kompleksne znanosti, kvantne fizike ter divjih obal filozofije. Pokaže nam tudi, da je razburljiva zgodovina medicine pomembno vplivala na človekovo spoznavanje sveta in svojega položaja v njem in da je le malo stvari nekogaršnja neposredna »krivda«.

Ben Fogle: Lekcije iz divjine. Nauki za življenje. (Primus)
Ben Fogle, angleški televizijec, pisec, aktivist, popotnik, športnik in pustolovec, v najnovejši pustolovščini raziskuje, kaj se lahko naučimo od narave o tem, kako živeti dobro in divje. Priročnik o pozitivnosti, poln razburljivih dogodivščin in praktičnih napotkov, je zgodba o premagovanju ovir, preseganju svojih pričakovanj in spodbujanju pustolovskih popotovanj.

Domen Kodrič: Južni Viking (Pivec)
Zgodovinsko znano in dokazano dejstvo je, da Vikingi niso zgolj vpadali in plenili na področju Sredozemlja, ampak so med severno Afriko, Sicilijo in južno Italijo vzpostavili stalne naselbine. Prav tako je znana njihova predana pobožnost skandinavskemu panteonu z Odinom, Frigg, Thorom, Lokijem, Frejo in mnogimi drugimi božanstvi in mitološkimi bitji na čelu.
Ko se zgodovinska in fikcijska realnost Vikingov prepleteta v domišljiji Domna Kodriča, zgodovinarja, velikega poznavalca vikinškega izročila in skalda Maistrov Marpurgov, pred našimi očmi zraste fantastična saga, v kateri se z Bjornom Železnobokim, sinom legendarnega kralja Ragnarja, spopademo s človeškimi in mitološkimi sovražniki, odkrivamo nove svetove in se poigramo z mislijo: Kaj pa če se Vikingi niso ustavili na jugu Italije? Kaj če jih je poklicalo tudi Jadransko morje?
Suveren prvenec, ki v slovensko fantazijsko književnost prinaša svež in drzen veter.
Žiga X Gombač, Jaka Vukotič: Srečkonstrip (Zavod Škrateljc)
Založba Škrateljc za letos napoveduje nova stripa v seriji velikih slovenskih epov v stripih. Tako bo po lanski uspešnici Bobri – strip spomladi izšel najprej strip Srečkonstrip, strip s poezijo Srečka Kosovela. V luči bližajoče se stoletnice pesnikove smrti se je stripovske predloge lotil Žiga X Gombač, ki je po stripu Cukrarna nadaljeval linijo poetične stripovske forme oziroma forme poezije v stripu. Tudi tokrat v tandemu z ilustratorjem Jako Vukotičem, ki ima imeniten občutek za kadriranje zgodbe. Kako bo ducat Kosovelovih pesmi iz različnih obdobij (lirika Krasa, ekspresionizem, konstruktivizem, otroške pesmi), ujet v stripovsko naracijo, zazvenel v stripovski izdaji, bo nedvomno zanimivo brati in gledati! Založba pripominja, da je strip Srečkonstrip ambiciozen poskus približati neverjetno aktualno Kosovelovo poezijo širokemu krogu današnjih bralcev in Kosovela dokončno postaviti na mesto, ki mu gre v slovenski literarni zgodovini.

Ana Koritnik: Ivan in Ivanne (Mohorjeva (založba) Celovec)
Vojna – izguba svobode in dostojanstva, prelivanje krvi, ugasla življenja. Nekaj, kar se nam je v času sodobne družbe zdelo še tako neverjetno na naši celini. Pa vendar se je ponovno zgodilo in se je nekaterih močno dotaknilo. Zato tudi roman, ki skuša mladim približati življenje vrstnikov, donedavna povsem običajnih najstnikov, ki so se družili in žurali, ždeli za knjigami, živeli svoje poklicne sanje in želje za prihodnost. A se je neke noči njihovo življenje povsem spremenilo. Njihov vsakdan so zaznamovali prelivanje krvi in druga grozodejstva, ki jih prinaša vojna, in to brez opravičila.

Maša Ogrizek in Manca Krošelj: Lažninka (Založništvo tržaškega tiska)
Besedila stripa Lažninka objavljajo v letošnjem letniku otroške revije Galeb, ki izhaja v Trstu. Avtorica je priznana in večkrat nagrajena otroška in mladinska pisateljica Maša Ogrizek, ilustracije pa podpisuje Manca Krošelj. Glavna junakinja barvitega stripa je Nina, mama jo kliče Ninka, kar ji gre na živce, saj hodi že v prvi razred. Ninka – Lažninka ima bujno domišljijo in odkriva svet s pomočjo namišljene prijateljice Anke, na katero se naslanja, ko se počuti osamljeno ali izključeno iz družbe. Čeprav je Ninka prvošolka, bodo njene dogodivščine všeč tudi nekoliko starejšim otrokom.

Manu Larcenet: Cesta (VigeVageKnjige)
Prevod: Katja Šaponjić
Risoromaneskna predelava romana Cormaca McCarthyja, ki je v prevodu Lili Potpara leta 2008 izšel v slovenščini, pri Mladinski knjigi. Po Brodeckovem poročilu in tetralogiji BLAST bo to že peti prevod Larceneta v slovenščino. Cesta je knjiga o postapokaliptičnem času. Kar so bila nekoč cvetoča polja in široke ceste, je zdaj s pepelom in trupli prekrita opustošenost, skozi katero tavajo kanibalske horde, ki terorizirajo, kar je sploh ostalo od človečnosti. Oče in sin, še deček, sta med redkimi preživelimi. Vse, kar imata, potiskata pred sabo v nakupovalnem vozičku. Njun cilj: morje. A do tja je dolga in nevarna pot. Jima bo uspelo?

Lučka Lučovnik: Osupljivke (Malinc)
Ilustracije: Maruša Žemlja
Osupljivke je zbirka kratkih zapisov o ženskah, ki so svojimi dejanji osupnile svet v različnih zgodovinskih obdobjih po svetu. Zbirka predstavlja osupljive dosežke žensk, kot so sodobna okoljevarstvenica Greta Thunberg, aktivistka Helen Keller, znanstvenica Marie Curie, aktivistka Rosa Parks, aktivistka Wangari Maathai, predstavi pa tudi domače osupljivke: partizansko zdravnico Franjo Bojc Bidovec, pisateljico in popotnico Almo Karlin ter raziskovalko Branislavo Sušnik. Zbirka je že druga knjiga iz serije Pa to ni res!, ki jo ustvarja tandem pisateljice Lučke Lučovnik in ilustratorke Maruše Žemlja.

Boštjan Gorenc Pižama, riše Jaka Vukotič: strip Krst pri Savici – Poslednja Črtomirova skušnjava (Zavod Škrateljc)
Sredi leta 2025 pričakujemo izid še enega Škrateljčevega epskega stripa – tokrat zgodbe največjega slovenskega epa, Prešernovega Krsta pri Savici. Pod stripovsko dramaturgijo se podpisuje iskrivi Boštjan Gorenc Pižama, riše Jaka Vukotič. Krst pri Savici – Poslednja Črtomirova skušnjava bo intelektualno popotovanje od Prešernove zgodbe do zgodbe današnjih odmevov Črtomirov, tistih, ki črte mir, in Bogomil, tistih, ki so bogu mile. Drznost, provokativnost, odpiranje aktualnih tem slovenske identitete so cilji novega stripa. Tako kot je to storil Prešeren s svojo največjo epsko-lirično pestnitvijo, s katero je ustvaril nov nacionalni mit.

Mawil: Kinderland (VigeVageKnjige)
Prevod: Amalija Maček
Živahno smešna, nežna, iskrena in brezkompromisna zgodba o prijateljstvu, pogumu in zaupanju, hkrati pa duhovit, topel in zabaven dokument prelomnega trenutka v času – v avtorjevem značilno igrivem in humornem stilu opisuje zadnje mesece Vzhodne Nemčije. Gre za risoroman, ki je avtorja dokončno zasidral v srcih nemških bralki in bralcev, tam pa vztraja še danes. Sedmošolec Mirco Watzke, razpet med cerkvene nauke in status tovariškega pionirja, se znajde med kladivom in nakovalom, z očeti, ki »izginjajo«, in na turnirju namiznega tenisa, ki ga prekine nenadni padec Berlinskega zidu. »Za vsakogar, ki želi razumeti, kakšno je bilo življenje v komunistični Vzhodni Nemčiji, je Mawilov Kinderland obvezno branje,« je zapisal Michael Pilz v Die Weltu. Dobitnik nagrade Max & Moritz za »najboljši strip« leta 2014.

Peter Svetina: O dečku, ki je risal kroge (Malinc)
Ilustracije: Peter Škerl
Besedilo slikanice na poetičen način prek prispodobe kroženja z roko ubeseduje utrip življenja v večnosti. Mojster Reza je slikar, ki mora pri svojem delu z izjemno natančnostjo v pravem trenutku barvo nanesti na platno. Natančnosti se je kot deček priučil tako, da je dolge ure krožil z roko in jo tako povsem umiril. V minimalistični pripovedi se pred nami razkrivata dva pripovedna prostora: morje, kjer je Reza deček, ki se kroženja uči od dedka, ter ravne pokrajine, kjer valovi le žito. Skrivnost kroženja pa skuša doumeti tudi pripovedovalec, ki v zgodbo vnese tudi svoj glas. Besedilo Petra Svetine je ilustriral Peter Škerl, ki je z avtorjem že večkrat uspešno sodeloval.
Zajec, lisica in noč (Zala)
Ilustracije: Marta Bartolj
Pravljica Zajec, lisica in noč tematizira danes še kako aktualna reči, predvsem strahove in osamljenost. Pravljico beremo kot napeto zgodbo, strašno, kot so strašni strahovi zajca in lisice, tudi toplo, kot sta topli prijateljsko srečanje ter veselo nočno bedenje zajca in lisice. Konec je odprt, bralec ostaja začuden in tudi potolažen in vesel, da je ta svet poln čudnih in tudi lepih možnih srečanj. Izjemne in humorne ilustracije Marte Bartolj odlično interpretirajo tako strahove kot nenavadno, toplo srečanje, pravzaprav vso čudnost tega sveta.
Svet je včasih še bolj čuden, kot se zdi.

Trije ženski pesniški glasovi (Mladinska knjiga)
Trije reprezentativni ženski pesniški glasovi kot prepotrebna popotnica za ta nemirni čas: Obhod v času je izbor poezije in avtopoetskih tekstov Saše Vegri (1934–2010), ki jo večina bolj pozna kot pesnico za otroke, z objavo v zbirki Kondor pa se končno umešča tja, kamor je od nekdaj sodila, se pravi med tukajšnje vrhunske pesniške glasove. Medtem pa Američanki Louise Glück (1943–2023) in Mary Oliver (1935–2019) že dolgo sodita med najsijajnejše glasove sodobne svetovne poezije, njuni ponovni objavi v zbirki Nova lirika pa bosta slovenskemu občinstvu radodarno postregli z »double-billom«, saj vsak od njiju prinaša prepesnitvi dveh pesniških zbirk. Nobelovka Glück se predstavlja z zbirkama Averno in Vaško življenje, Mary Oliver, ki je nekakšen ameriški Rumi, pa s prevodoma zbirk A Thousand Mornings in Felicity.

Mirjam Dular: Biotija (zavod Hirondelle)
»Pesnica in pisateljica dr. Mirjam Dular je v svoji četrti pesniški zbirki Biotija odtiskovala utrinke, ki jih zajema tudi fotografija. Biotija je zbirka vseprisotnosti. Je stremljenje k najrazličnejšim plastem in poljem, najsi bodo naravna, znanstvena, človeška, literarna. To ni samo padanje skozi klobuk čarobnosti, je spoznanje in vpogled v (ne)lepoto vsega, tudi grenkega izkustva. Lepi pozdravi poezije z globokimi usedlinami. Gre za poezijo, ki se zna poglobiti v čas, ga razumeti in se spominjati ugaslih trenutkov. Fotoverzi so poklon civilizacijam, svetu, razmislekom, biotopu in univerzumu. Bitu do srčike, na katero se v tej ledeni onemoglosti odnosov tako pozabi,« v spremni besedi zapiše Tonja Jelen.

Manca Klun: Nisaki (Litera)
Manca Klun je že v svojem prvencu nakazala, da je v osrčju njenega pesniškega raziskovanja jezik. Raziskovanja jezika, ki se mu predaja tudi v drugi pesniški zbirki z delovnim naslovom Nisaki, se pesnica loteva kot pozorna opazovalka, ki ji ne uidejo niti najmanjše stvari. Nasprotno, pozornost usmerja v podrobnosti, drobne (intimne) trenutke, raznovrstne detajle, ki pa se vsi zlijejo v širši kontekst, s katerim pesnica preizprašuje in razgalja tudi družbeno. V svoji drugi pesniški zbirki sledi iskanju domiselnih metafor, ki jih prepleta z natančno premišljenim jezikom. Zbirka prinaša tankočutno poezijo, v kateri pesnica svojo poetiko nadgrajuje s strukturo, ki je ena najmočnejših strani njene poezije, kot tudi s tem, da po zaslugi edinstvenih podob, živosti izraza, skladnosti med telesom in duhom prepleta vsakdanjosti in presežnosti, individualnosti in kolektivnosti ter v bralstvu vzbuja močan odziv.
Barbara Vuga: Lučka Tuintam (Malinc)
Ilustracije: Marko Rop
Lučka Tuintam je pripoved o deklici iz dvojezične medcelinske družine. Lučka ima babico in abuelo, govoriti zna jezik, ki ga govorijo miljoni ljudi, pa tudi jezik skrivnosti, ki ga uporablja le z mamo. Toda drugi jo včasih zaradi tega vidijo, kot da je tu samo »napol«. Takrat se najraje zavije v odejo in s sestro prisluhne zgodbam v različnih jezikih. Začuti, da ni samo napol, pač pa dvakrat, tu in tam.
Druga slikanica Barbare Vuga je razmislek o tem, kako se obnašamo do ljudi, ki prihajajo iz nam različnih družbenih kontekstov in kako jih obravnavamo. Barvite ilustracije je ustvaril Marko Rop.

Franz de Paula: Mentalmorfoze (Malinc)
Kaj te navdihuje, kaj definira? Počneš, kar si želiš, ali zgolj to, kar od tebe pričakujejo? Vizualno bogato besedilo Mentalmorfoze brez političnih, verskih ali družbenih etiket govori o skrbeh, ki jih imamo čisto vsi, obenem pa jasno sporoča, da svoj svet vedno lahko spremenimo. Besedilo je napisal in ilustriral mehiški avtor Franz de Paula, iz španščine pa prevedla Barbara Vuga.
Jasminka Petrović: Poletje, ko sem se naučila leteti (Malinc)
Prevod: Klarisa Jovanović
Dvanajstletna Sofija je prisiljena počitnice z babico Marijo preživeti v razpadajoči hiši na Hvaru. Na otoku nikogar ne pozna, ne razume besed in običajev, pa niti tega, zakaj babica joka, ko sreča svojo sestro. Zdolgočasena se umakne v svet knjig, glasbe in sanjarjenja v upanju, da bo čas hitreje minil, toda poletje je polno presenečenj in Sofija kmalu odkrije dolgo varovano družinsko skrivnost. Mladinski roman priljubljene srbske pisateljice Jasminke Petrović je prevedla Klarisa Jovanović.
Kraljice (ŠKUC)
Uredila: Nina Dragičević
Kraljice preobleke (angl. drag queens) so v zadnjem desetletju doživele svetovno renesanso. Niso več (le) v podzemnih nočnih klubih, ampak na televizijah, na velikih odrih in postajajo zvezde (edino, kar so v resnici želele). »Drag« ni več niti zgolj performativno področje LGBT populacije, ampak ga vse bolj prevzema obča, večinska populacija. Zdi se, da si hočejo malodane vsi na glavo povezniti lasuljo. Popularizacija »draga« pa je neizbežno zameglila njegova močna politična izhodišča in resne subverzivne konotacije. Nanje velja spomniti. Antologijo Kraljice zato sestavljajo temeljni teoretski in leposlovni teksti o konceptih »draga« z vsega sveta ter kolaž tako novih tekstov v slovenščini kot redko videnih fragmentov iz zgodovine kraljic preobleke na Slovenskem. Kraljice so hommage svobodi in transgresiji, po kateri svoboda kliče, ter kontekstualna in konceptualna artikulacija te lepe umetnosti, ki se izogiba fiksaciji.
Lewis Dartnell: Biti človek: kako so lastnosti človeškega telesa oblikovale človeško zgodovino (UMco)
Prevod: Niki Neubauer
Avtor knjige Izvori: kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino v novi knjigi raziskuje, kako so značilnosti človeškega telesa, od dovzetnosti za nalezljive bolezni do strahovitih posledic pomanjkanja vitaminov, dovzetnosti za psihološke prevare in drugega oblikovale in usmerjale človeško zgodovino. Izide februarja.

Jonathan Haidt: Tesnobna generacija; kako veliko preoblikovanje otroštva povzroča epidemijo duševnih bolezni (UMco)
Ena najodmevnejših knjig lanskega leta, v kateri avtor Pravičniškega uma poglobljeno analizira posledice nenehne priključenosti mladih na zaslone vseh vrst ter duševne spremembe, ki jih to povzroča. Izide marca.

William Siff: Rastlinski protokol: Skrivnosti narave za zdravje in dolgo življenje (Vida)
Rastlinski protokol: Skrivnosti narave za zdravje in dolgo življenje je praktičen vodnik za vključevanje zdravilnih rastlin v vsakdanje življenje, da bi izboljšali zdravje in vitalnost. Knjiga ponuja enostavne protokole, ki vključujejo rastline, kot so ginseng, ingver in sivka, ter preproste recepte za povečanje energije, boljši spanec in obnovo telesa. Siff združuje tradicionalne prakse ajurvede in kitajske medicine, da bi bralcem pomagal doseči optimalno zdravje in dolgotrajno vitalnost.

Ana Kalin: Včeraj bi jo morala spoznati (zavod Hirondelle)
Roman Včeraj bi jo morala spoznati spremlja nekoliko manj kot leto Živinega življenja na Nizozemskem, kamor je pobegnila od službe, propadlega odnosa in sama pred seboj. Ko odkrije, da je stara knjigarna, njeno pribežališče, eden redkih prostorov, v katerem se je počutila sprejeto in varno, zaprla svoja vrata, na njenem mestu odpre novo. Ki pa se po začetnih obetih hitro začne prikazovati kot še eden v nizu njenih neuspehov. A če je beg izhodiščna točka romana, se Živa sčasoma obda z osebami, nenavadno Beatrix, dvorasnim Dobrujem in s staro prijateljico Niko, ob katerih spozna, da prav vsak od nas s seboj nosi svoja bremena in strahove: tista, ki se prenašajo iz roda v rod, druga, ki nastanejo zaradi izgube, in ona, ki so plod neenakopravne družbe, v kateri živimo. Včeraj bi jo morala spoznati je zgodba o sprejemanju sebe in drugega.