Knjižnice v 21. stoletju niso le tihi prostori zbiranja gradiva, branja in izobraževanja, temveč opravljajo več različnih družbenih nalog. Ustavitev življenja v času koronakrize je nekatere od njih sicer začasno ustavila ali pa vsaj omejila. Nekatere knjižnice po svetu so v nastali situaciji kljub temu našle nove, alternativne odgovore. Določeni med njimi pa bodo lahko aktualni po koronačasih.
Javne knjižnice v sodobnosti ne zagotavljajo le dostopa do knjig, časopisov, revij, filmov, glasbe in drugega kulturnega gradiva, temveč so s svojimi storitvami, kot je dostop do spleta, tehnološke opreme ter drugih programov, (lahko) pomembni centri skupnosti, prostori izobraževanja, srečevanja, izmenjave in ustvarjalnosti. »Ni nujno, da si ljubitelj knjig in branja, zato da bi užival v sodobnih knjižnicah,« je za National Geographic izjavil Richard Reyes – Gavilan, izvršni direktor Martin Luther King Jr. Memorial Library – Central Library (MLK), ko so lani septembra po triletni prenovi knjižnico ponovno odprli. Kot v številnih drugih sodobnih knjižnicah je tudi v MLK bralno gradivo združeno z različnimi ustvarjalnimi prostori, kot so recimo sobe, opremljene s 3D tiskalniki, poleg teh pa je v njej tudi kavarna.
Kot poudarja ameriški sociolog Eric Klinenberg v svoji knjigi Palaces for the People, je zdravje demokracije v prihodnosti v veliki meri odvisno od kakovosti socialnih infrastruktur – fizičnih prostorov, ki oblikujejo interakcije med ljudmi in povezujejo skupnost, med katerimi so denimo javne knjižnice, centri za nego otrok, knjigarne, parki in drugo. Pomembno je, še pravi Klinenberg, da so javne knjižnice postale del vsake soseske v mestu in manjših krajev, založene pa naj bodo s knjigami, revijami, glasbo, računalniki, tehnološkimi orodji in različnim pohištvom. Knjižnice naj bodo odprte za vse, ne glede na starost, etnično pripadnost, socialni razred in državljanski status, poudarja sociolog. Ljudje namreč knjižnice uporabljajo na zelo različne načine in tako imajo te kot promotorke branja, znanja in ustvarjalnosti več družbenih funkcij.
Kot je ameriški sociolog pokazal v svoji etnografski raziskavi, ki jo je v newyorških javnih knjižnicah naredil pred nekaj leti, te poleg svoje poglavitve vloge niso vitalne le za sooblikovanje soseske in skupnosti, temveč so lahko v pomoč tudi pri različnih osebnih stiskah. Za starejše so lahko prostori druženja, enako velja za mlade, saj niso povezane s potrošnjo, hkrati pa otroke in mlade učijo odgovornosti ter razumevanja javnega dobrega. Učijo jih namreč uporabe in skrbi za nekaj, kar je v javni uporabi. Hkrati pa so knjižnice tudi dostopni prostori za revne in brezdomce.
Kulturna in družbena vloga knjižnic v 21. stoletju je torej večplastna, pri čemer pa jo je koronakriza postavila pred nove izzive. Pandemija je digitalizacijo, tako kot na drugih področjih naših življenj, v knjižnicah samo še pospešila in okrepila. Zanimanje za e-knjige med bralci po zadnjem dobrem letu tako sploh ni več vprašanje. Poleg digitalizacije bralnega gradiva pa so v času socialnega distanciranja knjižnice, da so lahko ohranile ali na nek način nadomestile ali vsaj poskusile nadomestiti svojo večplastno vlogo v skupnosti, morale ubrati še druge digitalne strategije. V koronačasih je nujno, da so knjižnice svoj program in storitve prenesle na splet, poleg izposojanja gradiva pa marsikje ponujajo tudi spletne literarne dogodke, branja, pogovore z avtorji in bralne krožke. Vendar pa v teh časih niso nastale samo spletne iniciative, temveč tudi druge oblike projektov, ki so odgovor na nove čase. Nekatere projekti, ki so sicer nastali še pred koronačasi, pa so v novi realnosti dobili še dodatno aktualnost.
Priporočila knjižničarja na daljavo
Ena od učinkovitih storitev, ki so tudi v najbolj kriznih koronačasih ob zaustavitvah javnega življenja knjižnicam omogočala ohranjanje stika s svojimi uporabniki, so bila digitalizirana priporočila za branja, ki so bila sicer aktualna že prej in so seveda tudi še danes. Javne knjižnice Weymouth v ZDA so med pandemijo prilagodile svojo storitev BookMatch, kjer knjižničarji na podlagi odgovorov uporabnika prek spletnega obrazca pripravijo osebna priporočila za branje. Ko uporabnik v spletni obrazec vpiše, katera knjiga ga je v zadnjem času očarala, katera pa ga ni prepričala in zakaj, katera in zakaj je njegova najljubša knjiga, katerim tematikam se v branju izogiba – denimo nasilju, eksplicitnim opisom spolnosti itd., katere žanre ima rad in katera tematika ga zanima ter v kakšnem formatu rad bere – tiskana ali e-knjiga –, v roku enega tedna prejme elektronsko pošto s seznamom priporočil za branje.
Knjižnica na kolesu v vsaki soseski
Knjižnica na kolesih javne knjižnice v Seattlu sicer ni korona pogrutavščina, je pa zagotovo lahko še posebej aktualna v teh časih. Zamisel je precej preprosta, zabavna in učinkovita, tudi z vidika širše promocije branja – knjižničarji s knjigami v vozičkih na kolesu obiščejo različne zunanje prostore v mestu. Knjižnico pa je na tak način mogoče pripeljati praktično povsod, na ta način pa jo tako še širše in vidno umestiti v javni prostor, tudi v okolja, kjer morda ni prostorov, namenjenih izposoji in branju knjig. Na urniku seattelske javne knjižnice sicer v tem mesecu ni mogoče zaslediti napovedi o knjižnici na kolesih, bo pa zato različne prostore na prostem obiskoval knjigomobil. Gre za podoben princip, le za drugo prevozno sredstvo.
Branje za boljše psihično počutje
Angleška Agencija za branje (The Agency for Reading) je pred časom zagnala kampanjo Beri govori, deli. Gre za pobudo, ki pri spopadanju z osamljenostjo in za doseganje boljšega duševnega počutja poudarja pomen branja. O vlogi biblioterapije kot eni od podpornih oblik za doseganje duševnega zdravja in pri povezovanju izoliranih posameznikov so se v agenciji prepričali že prek svojih uspešnih projektov – Reading Well in Reading Friends. Obe pobudi pa imata lahko pomembno vlogo tudi pri psihosocialnem postkovidnim okrevanjem, kot so zapisali v agenciji. Zato bodo v sodelovanju z lokalnimi knjižnicami in različnimi organizacijami projekta poskušali čim bolj razširiti, z branjem, pogovori in deljenjem pa tako nagovoriti čim širšo skupnost.
Projekt Reading Well ljudi na poti k boljšemu duševnemu počutju podpira s knjigami, ki jih na različne tematike – žalovanje, tesnoba, avtizem, deprecija, čuječnost itd. – za različne starostne skupine priporočajo strokovnjaki. Agencija za branje pa si v sodelovanju z lokalnimi knjižnicami prizadeva, da so dela s skrbno izbranega bralnega seznama dostopna po celi državi. Medtem pa je akcija Reading Friends usmerjena k povezovanju ljudi skozi branje in deljenje zgodb, kar pa v sedanjih časih prostovoljci izvajajo tudi s pomočjo digitalnih komunikacijskih platform. Kot so poročali udeleženci, ki so se programa že udeležili, pa so se po takšnih bralnih srečanjih počutili manj osamljene. Podobno je pokazala tudi evalvacija pilotskega telefonskega branja v Staffordshirumed prvim zaprtjem države, ko je večina udeležencev povedala, da se je po tem počutila bolj povezana z drugimi ljudmi.
Zgodbe, ki spravljajo na noge
Projekt StoryWalk, ki združuje branje in hojo za otroke ter odrasle, je sicer v teku že nekaj časa in se je iz ZDA tudi že razširil po različnih državah sveta, vse od Nemčije, Anglije, Kanade, Pakistana, Malezije in drugod. Vendar pa je, ker se dogaja na prostem, v pandemiji še pridobil na svoji popularnosti. Njegova avtorica Anne Ferguson ga je v sodelovanju s knjižnico Kellogg-Hubbard zasnovala tako, da so na različnih lokacijah vzolž izbrane poti nameščene zaporedne strani iz slikanice. In do zdaj se je tako že na stotine otroških knjig že znašlo na drevesih v mestnih parkih, izložbah trgovin, mestnih količkih in še marsikje drugje.
Knjige v naročniškem paketu
Če si je mogoče naročiti pakete priboljškov za domače živali, kozmetične preparate ali izbor delikates, zakaj ne bi to veljalo tudi za izposojo knjig? Tako razmišljajo v nekaterih knjižnicah, kjer ponujajo to možnost. Javna knjižnica Eisenhower v Harwood Heightsu, Illinois, mesečno naročnikom pošilja personaliziran paket knjig za otroke. Mlade bralke in bralci prej na spletnem obrazcu odgovorijo na nekaj vprašanj, na podlagi odgovorov pa knjižničarji zanje pripravijo izbor knjig, ki ga pospremijo še z nekaj bralnimi presenečenji, pa tudi posebnimi darili. Javna knjižnica Nacogdoches v Teksasu pa pripravlja pakete s knjigami, materiali za različne »naredi sam« projekte in priporočili za nadaljnje branje.
