Ah, rečem vam, toliko znamenj, toliko čudežev,
v vsakem trenutku: megla zjutraj, megla zvečer
in celo mesto v eni luži. Zarjavela
vratca puščajo vzorec na dlani, o svitu vrani
češejo sivo travo. Za vsak primer ne
pošiljam pisem, ne pokadim cigaret, štejem
črte v ogledalu, roke skrivam za sabo. Za oknom
vlak upočasnjuje, da bi pričakal dež. Izgubil sem
osebno in ne terjam pravic. Kaj lahko vse to
pomeni, povejte mi, poskušal sem se z njim
pomeniti o tem, ponoči je ceneje, ampak zasedeno,
zasedeno. Zjutraj odprem vrata, odprem časopis,
odprem oči, niti besede. O, rečem vam, toliko
znamenj, toliko praznih mest.
Prevod Jana Unuk
