Na današnji dan mineva sto deseta obletnica rojstva Srečka Kosovela.
Ob tem vas vabimo, da vnovič preberete bržkone enega najboljših zapisov o Kosovelu, kar jih je bilo mogoče prebrati širom svetovnega spleta. Ko se je poletje nazadnje prevešalo v jesen, ga je spisal Aljoša Harlamov.
Če ste ga že prebrali, vam v tolažbo ponujamo pesem in vas ob tem še vabimo, da se nam danes ob 17.00 pridružite v ljubljanski Drami, kjer se bosta dr. Janez Vrečko in Aljoša Harlamov pogovarjala o življenju in delu kraškega pesnika, Saša Tabaković pa bo prebiral njegove pesmi.
Kalejdoskop
Kalejdoskop makrokozmosa
je mikrokozmos.Svetlikanje rose.
Dehtenje oči.
Ali je trava zelena?
Človek je bel.
Gibanje. Muzika.
Črke rastó v prostor.
Glasovi so kakor stavbe.
Prepih vetrov.
Kozmos. Kozmos. Kozmos.
Magija prostora.
Svetlikanje prostora.
Skozi pesem sije luč duše,
svetloba besede,
ki je kot mavrično steklo.
Ne oživljajte mrtveca!prirodopis = duhovna veda,
geografija = veda o človeku,
politika = veda o razumu.Srce, srce, srce.
Konstruktivnost opaža kozmos v predmetu.
Človek je predmet z dušo in telesom.
Ali se vozite slabo v III. razredu?
V kupeju so mlade dame.
Mi se vozimo v kozmos.Skozi črke stopam
za zlati zastor.
Skozi zlate črke.
Revolucija angelov.
Hej. Hej. Hej?
