AirBeletrina - »Ljubim se«
Kritika 28. 5. 2022

»Ljubim se«

»Ura je bila pet zjutraj, / ko si mi rekla, / da me imaš rada. / In jaz sem v iskrenosti ponovila, čeprav sem vedela, / da lažem,« zapiše Alina Špan, ena izmed predstavljenih pesnic.

Pod naslovom antologije Srca v igri se skriva 21 imen mladih literatov, ki pišejo, ljubijo, živijo in verjamejo v pomen besed, zato lahko v zbirki, ki je precej raznolika, heterogena, tako v poeziji kot prozi, začutimo, kako se v svetu znajde mlada generacija, ki jih druži skupna točka, in sicer tematika LGBTQ+. Rdečo nit skozi vso zbirko literarnih prispevkov pa plete mlad, a že izkušen pesnik Tom Veber, ki je naredil izbor ter napisal spremno besedo. Tovrsten literarni izbor je pravzaprav nekaj posebnega v slovenskem literarnem prostoru, saj so zelo opazne razlike, kako pisci občutijo obravnavane teme ljubezni, spolnega življenja in življenja nasploh v povezavo s LGBTQ+ skupnostjo na lastni koži. Vrstni red avtorjev predstavlja nekakšno valovanje ostrosti in (ne)posrednosti jezika in tem LGBTQ+ skupnosti. Avtorji na začetku se z omenjenimi tematikami ukvarjajo počasi, potihoma, nato se ostrost s poezijo Nele Pobrežnik in Nežke Struc odpre, vendar zatem ponovno zaplava v mirne vode, vse to pa na nov vrh popelje poetika Vesne Liponik.

Pridemo do vprašanja: »Zakaj v 21. stoletju 21 mladih piscev še zmeraj posebej označi, da gre za LGBTQ+ tematiko?« Tom Veber v spremni besedi zapiše: »Eden od glavnih namenov obravnavane publikacije je tako vsaj za centimeter premakniti skupnost LGBTQ+ z odstavnega pasu marginalnosti proti avtocesti enakih možnosti. Morda se zdi ideja naivna, a iz idej se razvijejo dejanja in iz dejanj se razvijejo spremembe.«

Antologijo odpre kratka zgodba Ajde Bračič, v kateri avtorica z nizanjem opisov in vsakdanjih predmetov opisuje fragment iz življenja. Alex Kama ponudi nekaj srednje dolgih pesnitev in kratko prozo, v katerih lahko začutimo ostrino njegovih misli, s katerimi med drugim prikazuje tudi LGBTQ+ dogodke na italijanskih tleh. V poeziji Aline Špan začutimo mladostno noto, saj z izbiro motivov, ki jih niza na preprost način, okusimo svežino besed in iskrenost mlade avtorice. Sledijo pesmi Aljaža Koprivnikarja, ki je s svojim pisanjem in prvencem Anatomija že dobro znan v slovenskem literarnem prostoru, je pa tudi umetniški vodja festivala Fabula. Pesnik zapiše: »Pozabil sem te, kot se / pozabijo sanje.« Kljub srce parajočim tematikam Aljaž Koprivnikar niza besede zelo natančno in tako ustvarja posebno umirjeno atmosfero s prijetnim podtonom. Poetika Bengal Cafuta je zelo odkrita, direktna in igriva. Pesnica zapiše: » … in poljubljam senco tvojih kodrov!« ter »Dišiš mi!« Eva Kokalj v svoji poeziji neposredno nagovarja samo ljubezen v ritmizirani liriki. Zraven priloži še nekaj odlomkov pesmi Popotem, v katerih skozi prvoosebno pripoved nagovarja bralca in ga sprašuje, kaj njemu pomeni ljubezen, kako jo doživlja in kdaj se ta konča. FIlip Vurnik se v pesmi Sestra ukvarja z vprašanjem, kako družba vidi lirski subjekt, kako ga doživlja on ter se sprašuje, zakaj si ustvarjamo iluzije. V pesmi Vijolična omenjene teme še nekoliko razširi in jim doda še vprašanje svobode, resničnosti, vendar pa na koncu dneva ni pomembno, kar družba misli, da je ugotovila iz maloštevilnih podatkov, govoric in televizije. Da zaspiš, da zadihaš, je pomembno imeti odgovore sam pri sebi. Poezija Gregorja Brdnika je v osnovi nežno romantična, v njej z veliko čutnimi elementi opisuje moške čare in lepoto. Zasledimo lahko: »Trdno občutiš moj prijem«, »z vonjem kofeina in cigaret«, »in se smejal, ko si zmedeno poslušal«. Zelo specifična pa je kratka proza pisca Jake Šostra z naslovom Cmok, v kateri pravzaprav poosebi cmok v glavno osebo, ta pa se spopada z ugotovitvijo, da je narejen iz plastike. Odpira vprašanja o smislu življenja, o pojmovanju osebne identitete in eksistenci nasploh. V izboru je objavljena kratka in prikupna pesem Delirio Katja Zgoznik, v kateri izpostavi tematiko osebne zvestobe. Lan Aidan Remec se v svojih besedilih pogosto oprijema ponavljanja, s katerim poudarja tanko mejo med resnico in lažjo, hkrati pa lahko med njegovimi besedami zaznamo kanček politične angažiranosti za svobodo, za prostor, ki bi omogočil prosto dihanje vsem, ki si tega želijo. O tematiki svobode govori tudi Miha Pongrac, ki skozi prozo opisuje malomeščanskost Slovenije in občutke utesnjenosti, ki jo povzročajo opazke in pogledi ljudi. Nela Pobrežnik v objavljeni pesmi odkrito govori o problemih, tabujih, ki niti v 21. stoletju na žalost še niso potihnili, njene besede so ostre, direktne, brez kakršnihkoli ovinkov. Pesnica zapiše: »Saj nisem kak homofob/ reče homofob/ nima kaj proti/ampak ne podpira/ svinjsko mu je/ kako se tipa ližeta.« Ostrino besed pa lahko pripišemo tudi Nežki Struc, ki se iz jezikovnega vidika veliko poslužuje slenga in motivom bivše/ga partnerja/ice. Poetika Pavle Zabret je angažirana in v podtonih tudi aktivistična, saj se dotika tematike razpada družbenih norm, ki med drugim krojijo tudi njeno življenje ter skupnost, ki nas obdaja. Pri pesniku Pinu Pograjcu lahko zaznamo težnjo po nadrealizmu in izkrivljanju realnosti, ta pa nas zasiči z občutki tesnobe in klavstrofobičnosti, kar prav tako zapiše Tom Veber v  uvodnem besedilu. V njegovi poetiki zaznamo tudi elemente cinizma in samoironije, ki se prepleta z motivi ignorance in vrednosti časa. Sara Nuša Golob Grabner predstavi razmišljanja o biseksualnosti in poligamiji. Med drugim trdi: » … da lahko ljubiš več ljudi hkrati / in moške in ženske enako.« Špela Setničar svojo poetiko oblikuje kot subtilno ljubezensko izpoved na dokaj tih način. Veliko razpravlja o nežnosti in prijetnosti, ta pa predstavlja izjemno tanko mejo do ranljivosti in bolečine. »sem svet / sem misel / sem nekaj« v pesmi Si nekaj zapiše Taja Rihtaršič, ki na precej preprost način obravnava ideje o tihi ljubezni, preko njih pa lahko zaznamo navidezno sramežljiv pristop k svetu. Veronika Razpotnik pa v svojem pesnjenju prikazuje teme biseksualne ljubezni na razgiban način, vse to pa vključi tudi v druge svetove – glasbene teorije, kemije in področja epistemologije. Zadnja predstavljena pesnica je Vesna Liponik, ki z minimalizmom zadaja udarce preko besed vse do bralca na drugi strani knjige.

Srca v igri je izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtorjev in avtoric LGBTQ+ skupnosti, ki v antologiji na barvit način prikažejo teme, ki v slovenski javnosti na žalost včasih dvigujejo prah. Vendar pa ravno s takšno literaturo prihaja tudi do zavedanja o normiranju in standardiziranju takšnih in drugačnih tematik. Naj bo antologija enaindvajsetih mladih ustvarjalcev pobuda k svobodi, pogumu in potrebi po pisanju poezije in proze, s katero se premika svet in na kateri stoji slovenska literatura.

Srca v igri : izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+, MKC, Maribor 2021.