Januar je bil počasen in utrujen mesec. Brali smo malo, ker smo se še pobirali. Kljub temu vam v kratkočasenje tudi tokrat ponujamo nekaj zanimivih člankov po izboru uredništva: o tem, kako pisatelje izvrženost na trg sili v kompromise in v pisanje dolgočasne literature, ki ujčka bralce; o skriti zgodovini udarnega prvega stavka; o orbánizaciji Evrope ter o matematični strukturi mojstrovin svetovne literature.
Mnogo danes najslavnejših pisateljev eksperimentiranje združuje z dostopnostjo; proizvajajo leposlovje, ki bo osvojilo nagrade, z zgolj ščepcem oblikovne drznosti; ravno dovolj, da vzbudijo pozornost kritikov, vendar ne toliko, da se zaradi tega dela ne bi dalo tržiti. Sprejemajo estetske kompromise in dajejo prednost političnemu konsenzu. Njihovo delo večkrat pomirja bralce, kot da bi jih vznemirilo. To ni toliko slaba literatura kot dolgočasno literatura.
Maggie Doherty: Who Pays Writers? (Dissent Magazine, zima 2016)
Medtem ko je spolne napade na Oktoberfestu (ali, v primeru Kölna, na karnevalu) očitno mogoče pripisati naravnim posledicam pijanosti in dirndlov, podobni dogodki, če jih zakrivijo kriminalci z drugačnim etničnim ozadjem, štejejo kot pokazatelj karakterja njihove kulture, vere in njihove drugačnosti.
Sarah Coughlan & Niklas Kossow: How NYE Tumbled German Political Debate (Berlin Logs, 12. januar)
Prvi stavek knjige, ki ga zgodba o novi umetnosti iz tridesetih opiše kot “vabo za pozornost”, je atrakcija znotraj atrakcije, nastala v novem gospodarstvu, ki jo vse bolj pogojujeta komercialna diverzifikacija in takojšnja privlačnost, na knjižnem trgu, ki še nikoli bil tako velik.
Andrew Heisel: In Search of the Novel’s First Sentence: A Secret History (Electric Literature, 12. januar)
Knjižnice so zato predlagale, in medtem že tudi vzpostavile, nov spletni portal (dobreknjige.si), na katerem knjig ne bodo ocenjevali kritiki (ki lahko svoje nekoristno in samozadostno početje še naprej gojijo v revijah in časopisih), temveč knjižničarji. Tako se je začela vzpostavljati vzporedna kritiška rezina, ki bo uporabnikom bolj prijazna in bolj koristna. Zato, ker strokovnih kritiških tekstov nihče ne razume ali pa obravnavajo knjige, ki jih tako ali tako nihče ne bere. Kritika torej le ni zgolj instrument prodaje in priporočanja naslednje lektire, saj tudi kritiški teksti od bralca zahtevajo določen interpretativni napor, včasih celo glede kritikove osnovne sodbe.
Andrej Hočevar: Kritika po meri (LUD Literatura, 20. januar)
Madžarska je mirna država, ne dela problemov in v nasprotju z Grčijo redno plačuje kredite. Tu ni nobenih spopadov ali resnejših konfliktov. V Uniji uradno sicer ne marajo Orbánove retorike, to, kar počne v praksi, pa je za Bruselj popolnoma okej. To je zdaj evropski mainstream. Vsa Evropa bi bila rada Viktor Orbán. Vsi bi radi red in mir, trdnjavo brez prišlekov. In močno policijsko državo.
Gáspár Miklós Tamás v intervjuju z Brankom Sobanom: Vsa Evropa bi rada postala Orbán (Sobotna priloga, 23. januar)
Pri forsiranju JZP gre za tipičen računovodski trik: ker naj ne bi bilo zaželjeno, da vlade povečujejo javni dolg za javne investicije, so ga države z uporabo JZP prestavile izven javno-finančnih bilanc, čeprav so stroški za proračun bistveno višji kot v primeru javnega financiranja. JZP je v bistvu prikrita privatizacija nekega dela javnih storitev, kjer se zasebniku podeli monopol nad izvajanjem storitev, hkrati pa ga država subvencionira.
Jože P. Damijan: Zakaj javno-zasebna partnerstva ne delujejo (Damijan blog, 27. januar)
Raziskovalci so podrobno statistično analizirali več kot 100 del iz svetovne književnosti, od knjig Charlesa Dickensa do Shakespeara, Alexandra Dumasa, Thomasa Manna, Umberta Eca in Samuela Becketta. Pri preučitvi stavčnih dolžin in kako so se te spreminjale, so ugotovili, da v “veliki večini” proučevanih besedil korelacije v variacijah dolžine stavka ureja dinamika kaskade – kar pomeni, da njihovo strukturo predstavlja fraktal: matematični predmet, v katerem vsak posamezni delec, ko se razširi, v sebi skriva strukturo, ki je podobna strukturi celote.
Alison Flood: Scientists find evidence of mathematical structures in classic books (The Guardian, 27. januar)