November se je začel tako, kot se november pač začne – z razpadanjem in smrtjo. Brali smo o Brechtu, ki se je zavzemal za proletariat bolj kot za osebno higieno; Katja Perat pa nas je prijazno opomnila, da ura ves čas teče: tik-tak-truga. Potem se je vreme malo razvedrilo, Terry Eagleton je Slavoja Žižka oklical za Woodyja Allena iz Ljubljane; sladostrastno smo brali o petelinjih in kokošjih bojih med pisatelji in začeli razmišljati o tem, kako lepo bi bilo, če bi delali samo 32 ur na teden – in imeli zaradi tega še redno zaposlitev. Proti koncu meseca pa so že udarile zimske temperature, po nižinah se je vlekla megla in mi z njo: Jaša Lorenčič nas je opomnil, kako beden poklic je novinarstvo; dve raziskavi branja, ena na družabnem omrežju bralcev, Goodreads, in druga med slovenskimi bralci, pa sta nam pokazali, da se šovinizma nismo znebili niti v branju, v kolikor nas branje sploh še zanima. Hvalabogu, da je tu veseli december … ?
Brecht je za dosego svojih namenov resnično potreboval svoj izjemni šarm, saj je bil v drugih vidikih fizično odbijajoč. Redko se je umival in smrdel je.
Anthony Daniels: Bertolt Brecht’s Marie-Antoinettism (The New Criterion, november 2014)
V svetu, v katerem bomo po nujnosti vsi umrli, so namreč vsak kakovosten pomenek, vsak čvrst objem in vsak avtentičen sočlovek odločujočega pomena in terjajo takojšnjo in nedeljeno pozornost brez odlašanja. Tik-tak-truga.
Katja Perat: Vsi bomo umrli (Delo blog, 3. november)
Moje lastno nočno prebujanje potrjuje razliko med nočnim in dnevnim zbujanjem; moji možgani so ponoči definitivno bolj sanjavi. Ko sanjamo, naš um ustvarja podobe iz spominov, upanj in strahov. In sredi gluhe noči lahko napol speči možgani iz ostankov sanj ustvarijo nove ideje ter jih porabijo za naše kreativne cilje.
Karen Emslie: Broken Sleep (Aeon, 7. november)
Niti ena banka v Sloveniji samostojnim podjetnikom noče odpreti cenejšega osebnega računa, čeprav zakon to dovoljuje, je pokazala naša raziskava. Namesto tega vse banke s.p.-ju avtomatsko odprejo poslovni račun. A nekateri podjetniki se želijo višjim stroškom poslovnega računa izogniti tako, da banki ne povedo, da ga bodo uporabljali za poslovne namene. Takšno ravnanje pa lahko podjetnika stane tudi kazenske ovadbe zaradi goljufije, opozarja Banka Slovenije.
Anže Voh Boštic: Kazen za s.p., ki posluje z osebnim računom? Odpoved pogodbe, lahko tudi ovadba (Pod črto, 11. november)
Nobeno presenečenje ni, če je Žižek tako spreten razlagalec židovskega črnega humorja, ta Woody Allen iz Ljubljane.
Terry Eagleton: Terry Eagleton reviews Trouble in Paradise and Absolute Recoil by Slavoj Žižek (The Guardian, 12. november)
Na šovu Dicka Cavetta leta 1980 je McCarthy Hellmanovo opisala kot “strahovito precenjeno, kot slabo, neiskreno pisateljico.” Ko so jo prosili, da razloži, je dejala: “vsaka beseda, ki jo napiše, je laž, vključno z ‘in’ ter ‘the’.” Hellmanova jo je zaradi klevete tožila za 250 000 $ in šele njena smrt čez štiri leta je končala njun grenki spor.
Elaine Showalter: Literary fight clubs (Prospect Magazine, 13. november)
Nemalo kdaj, se dejansko zgodi tudi to, da podjetje pri inštituciji naroči izvedbo nekega projekta, inštitucija zaposli nove “raziskovalce”, ki bodo na tem projektu delali, a se na inštituciji nikoli ne pojavijo, saj svoje delovne obveznosti opravljajo neposredno kar v podjetju, ki je izvedbo projekta naročilo.
»Univerzitetni Žvižgač«: Anonimka univerzitetnega žvižgača (Kvarkadabra blog, 14. november)
Leta 2013 je bilo po podatkih Statističnega urada v Sloveniji 813.000 delovno aktivnih oseb s polnim delovnim časom. Preprost izračun pokaže, da bi lahko z uveljavljanjem 32-urnega delavnika v Sloveniji prišli do 6.504.000 izpraznjenih delovnih ur tedensko. To pomeni 162.600 novih zaposlitev za 40 ur ali 203.250 zaposlitev za 32 ur. Če bi torej vsi, ki so trenutno zaposleni za polni delovni čas, končali z delom že v četrtek, bi lahko več kot pokrpali luknjo brezposelnosti v Sloveniji. V letu 2013 je bilo namreč kot brezposelnih povprečno registriranih 119.827 oseb.
Katja Huš: Lahko brezposelnost znižamo s krajšanjem polnega, 40-urnega delavnika? (Pod črto, 16. november)
Naposlušal sem se, kako bom pregorel: “Logično, saj je bilo pričakovano, da se mu bo zmešalo.” In take finte. Seveda sem pregorel. Obiskati 120 koncertov na leto, pogledati kakšnih 60 fuzbalskih tekem, opraviti več kot 50 intervjujev ter pisati za toliko različnih redakcij… In kaj sem slišal v zameno? Da sem lahko še srečen, ker dobim, imam, držim to priložnost. Fuj, sram te bodi. Kako si tako nehvaležen? Na ulici je toliko-in-toliko takih, ki bi takoj skočili na tvoje mesto. Ves čas. Bla, bla, bla.
Jaša Lorenčič: Zakaj bom, kot kaže, moral opustiti s.p. novinarstvo? (Medium, 17. november)
Ne gre za to, da je morala središče identitete. Pač pa zato, da je morala predpogoj koncepta identitete, vanjo vdahne življenje, jo preskrbi z raison d’être.
Nina Strohminger: The self is moral (Aeon, 17. november)
Ker smo bili vzgojeni v resnicoljubnosti, še več, ker je »vzreja živali, ki sme vzeti svojo besedo zares« pogoj človeškosti nasploh, moramo v zadnji konsekvenci opustiti vse tiste vrednote, ki sramežljivo prikrivajo svoje poreklo in ne pustijo, da jih »vzamemo zares«. Bog je ena takšnih vrednot, krepost tudi, celo ljubezen. Vendar to še ne pomeni, da je gibanje nihilizma uničenje vseh vrednot. Nasprotno, ker se lahko človek odreče svojim najvišjim vrednotam zgolj v imenu neke druge vrednote, resnice, bo v nihilizmu izkusil natanko njeno absolutno vztrajnost. Čim večja je sila, s katero razkrinkava in uničuje vrednote, tem bolj bo očitna njegova volja do resnice. Čim večji je dvom v resnico Boga, kreposti in ljubezni, tem večja bo veljava resnice same. Nihilizem je izkustvo neprekoračljivosti resnice.
Aljoša Kravanja: Nihilizem: izkustvo neprekoračljivega (Razpotja, 21. november)
Analiza je pokazala tudi, da je v prvem letu po izidu 80 % občinstva pisateljice žensk, v primerjavi s 50 % občinstva pisatelja. Toda četudi so ženske bolj odprte za knjige avtorjev obeh spolov, so jim bolj všeč knjige pisateljic – kot tudi moškim bralcem. “V povprečju so ženske knjige pisateljic ocenile s 4 od 5 zvezdic, knjige pisateljev pa z 3,8 od petih zvezdic. In presenečenje! Tudi moški imajo raje avtorice – v povprečju so moški bralci knjige pisateljic ocenili z 3,9 od 5, knjige pisateljev pa z 3,8 od petih zvezdic,” pravi Goodreads.
Alison Flood: Readers prefer authors of their own sex, survey finds (The Guardian, 25. november)
Leta 1998 je 2 (z besedo dva) odstotka Slovencev dejalo, da je glavni razlog za nekupovanje knjig to, da jih te ne zanimajo.
Letos 2014, torej letos spomladi, se je ta povečal na 29 (z besedo devetindvajset) odstotkov. Za 14,5-krat (z besedo za štirinajstinpolkrat). Bamf! Ko sem videl ta podatek, sem mislil, da me je kdo s kolom po glavi. Kako lahko nekdo reče, da ga knjige ne zanimajo? Nič! Niti malo! Nobena zvrst! Niti ljubiči ali krimiči za na plažo niti otroške knjige, nič strokovnega, niti nič drugega v knjižnem formatu, kar bi želel posedovati, imeti na polici ali podariti?
Samo Rugelj: Narod si bo svojo sodbo prebral sam (Planet Siol.net, 28. november)
