Minil je september in delimo nekaj člankov. Prvič, ne pozabite na današnji protest za pravice žensk. Drugič: kdo je ženska, ki se skriva za imenom Elena Ferrante? Nato pa še o ganljivosti Vojnovićeve Fige, odvisnosti od interneta, ki vas lahko stane življenja ter – slike mačk, kraljic interneta. In življenja.
Najprej najpomembnejše: Danes lahko sodelujete v protestu v podporo Poljakinjam, kjer so dodatno omejili že tako restriktivna pravila za splav. Zdaj je splav prepovedan tudi v primeru posilstva in ženske so lahko zaradi abortusa obsojene na pet let zaporne kazni. Več o protestu tu. #czarnyprotest #blackprotest
Rajino prevajalsko delo – znano podplačan poklic – ne more biti razlog za velika nakazila na njen račun. Pravzaprav se nakazila ujemajo s pravicami, ki bi jih Ferrantejeva dobila v preteklih letih.
Claudio Gatti: Elena Ferrante: An Answer? The New York Review of Books, 2. oktober 2016.
Figa je, tudi takrat ko si dopusti sentimentalnost ali odmik v publicistični diskurz, velik in nežen roman o ne tako nežnih časih in dogodkih. Njen vrhunec, ali vsaj eden od njih, je v fascinantno zrelem in ganljivem opisu ljubezni in odrešitve pripovedovalčevih starih staršev v trenutku, ko babici demenca jemlje spomin in identiteto.
Jana Pogačnik: Smokva, velik in nježan roman o ne tako nježnim vremenima. Jutranji list, 25. Oktober 2016
Če internet ubija, sem se šalil, bom prvi, ki bo to izvedel. Leta pozneje šala ni bila več tako smešna. V zadnjem letu mojega blogerskega življenja me je zdravje začelo izdajati. /…/ Moje sanje so bile napolnjene z odrezki kode, ki sem jo vsak dan uporabljal za osveževanje strani. Moja prijateljstva so s krajšanjem časa na spletu odmirala. Moj zdravnik je ob predpisovanju nove doze antibiotikov pripomnil: »Si res preživel HIV, da te bo ubil internet?«
Andrew Sullivan: I Used to Be a Human Being. New York Magazine, 19. september 2016.
Kot namiguje naslov knjige, so v njenem fokusu razvaline: ženske, ki so se javno sesule in padle v nemilost: Pomislite na Britney Spears. Ali Whitney Houston. Ali Miley Cyrus. Ali Amy Winehouse, ali Monico Lewinsky, ali princeso Diano, ali Judy Garland, ali Billie Holiday, ali Marlyn Monroe ali Sylvio Plath. /…/ Padci the zvezdnic razglašajo – preveč seksualizirana, preveč čustvena, premalo apologetska – od tistega, kar družba v danem trenutku od njih pričakuje. Služijo kot opozorila pred ženskimi zahtevami. Ani ni Hillary vedno znova kaznovana zaradi svojih ambicij? To je samo eno od poglavij dolge zgodbe. Vse je bilo lepo, dokler Eva ni postala lačna.
Megan Garber: How Pop Culture Tells Women to Shut Up. The Atlantic, 29. september 2016.
Kako živijo begunci? Oglejte si na fotografijah, ki jih je objavil NZZ.
In še nekaj odličnih fotografij mačk, ki jih je posnela njihova ljubiteljica in kultna portretistka Jane Bown.
