AirBeletrina - NUK 2 potrebujemo bolj kot kadarkoli prej
Panorama 13. 12. 2022

NUK 2 potrebujemo bolj kot kadarkoli prej

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja so bili zaposleni v Narodni in univerzitetni knjižnici prepričani, da se bodo v kratkem preselili v Nove prostore v NUK 2. Tako intenzivno se je govorilo o težko pričakovani selitvi, da zaposleni to izredno slikovito ponazorijo: izbiralo se je že zavese za pisarne, tepihe, barvne kombinacije za opremo. Prepričani so bili, da je selitev tik pred vrati. Temeljni kamen je bil leta 2008 položen, a iz tega znova ni bilo nič. Gradbena jama, kjer so skoraj desetletje potekala arheološka izkopavanja in kjer bi morala stati nova zgradba, je bila zasuta. Na mestu, kjer bi morala stati nova zgradba, je bilo vzpostavljeno provizorično parkirišče, ki ga poznamo še danes. Iz štiridesetletne fikcije naj bi sen o dodatnem hramu znanja in modrosti leta 2026 vendarle postal resničnost. Tako je napovedal premier Robert Golob, vendarle pa se zgodba o NUK 2 uvršča v kategorijo »večnih obljub«, ki jih je bilo veliko že s strani prejšnjih vlad. Zato poznavalci kljub optimizmu ostajajo zadržani. Projekt gradnje je vreden 95 milijonov evrov, ocenjena vrednost opreme je 7,5 milijona evrov, če bo vse po sreči naj bi z gradbenimi deli pričeli že konec prihodnjega leta. NUK 2 naj bi postala platforma sodobnega izobraževanja in komunikacij in ena ključnih točk Univerze v Ljubljani. Ponujal bo 1.400 študijskih in 1.500 uporabniških mest, glavni element pa bo velika čitalnica v več etažah, ki bo spominjala na Plečnikovo čitalnico. Čeprav zgodba z NUK 2 sega že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj, in čeprav se zdi, da v javnosti ni nobenega dvoma o nujni potrebi po novi knjižnični zgradbi, se ob boku prepričljivim argumentom za pojavljajo tudi pomisleki. Ali v času vseprisotne digitalizacije, virtualnih svetov, umetne inteligence, elektronskih knjig sploh še potrebujemo knjižnice, kaj šele širitev že tako največje slovenske knjižnice? Ravnatelj Plečnikovega templja znanja Viljem Leban, eden največjih knjižničnih strokovnjakov pri nas, pravi da – in to celo bolj kot kadarkoli prej.