Na lestvicah najbolj branih ali prodajanih knjig že nekaj let nima več primata leposlovje. Modernim klasikom in mojstrom kriminalk se kontinuirano pridružujejo raznoliki priročniki, družbene analize in dnevniški zapiski, ki se v knjigo pogosto zlijejo s spleta. A slika se spremeni, ko si pogledamo lestvice knjig za mlade bralce. Na njih je tako imenovanih poučnih knjig (s tem izrazom opisujemo stvarno literaturo za mlade bralce, sem pa prištevamo tako npr. priročnike kot poljudnoznanstvene knjige) le za odtenek. Zakaj? Zaradi okusa mladih bralcev? Ali zaradi odnosa odraslih – kupovalcev, sobralcev, izdajateljev in ustvarjalcev knjig za mlade bralce – do poučnih knjig?
Knjižničarji in mentorji branja vedo povedati, da je med mladimi bralci pomemben delež tistih, ki najraje posegajo po poučnih knjigah. Šolske knjižnice so na primer kontinuirano izropane enciklopedij o dinozavrih, športih, gradbenih strojih, zgodovini ipd., ki ustrezajo zanimanjem in bralnim navadam določenega segmenta bralcev. Bralcev, ki bodisi z veseljem prebirajo tudi leposlovje in pri tem dopolnjujejo svoje razumevanje sveta z informacijami z raznolikih perspektiv bodisi z veseljem prebirajo le tovrstno literaturo in ob svojem nenavdušenju nad leposlovjem neredko obveljajo za nebralce. Prisotnost kakovostne poučne literature na policah šolskih, splošnih in domačih knjižnic se tako kaže kot pomembna.
A dejstvo je (kot nam lahko razkrije pogled v Priročnike za branje kakovostnih mladinskih knjig), da po letu 2000 delež poučnih knjig znotraj produkcije knjig za mlade bralce ni presegel 22 %. Je pa znotraj tega ne prav visokega kupčka v zadnjem obdobju razmeroma visok delež kakovostnih knjig ̶ tako prevedenih kot domačih. Mulce, ki so iz šolske knjižnice vztrajno nosili večkrat zalepljene enciklopedije o dinozavrih, tako lahko opremimo s svežimi kakovostnimi izdajami, ki jih bodo za kakšno minuto več zadržale v senci.
Kakovostne novosti na področju poučnih knjig
V zadnjem obdobju je svoj program s prevodi kakovostnih poučnih knjig okrepila predvsem založba Morfem. Glede na to, da je leta 2019 prejela priznanje zlata hruška za poučno knjigo Atlas mitov, verjetno ni presenetljivo, da velik del njihovih izdaj poučnih knjig predstavljajo knjige o mitologiji. Te se vseskozi sprehajajo med leposlovjem in poučnimi knjigami, od knjige Zmajevska barka, ki mlade bralce povabi na pustolovsko spoznavanje zmajev, ki, čeprav je knjiga zasnovana kot enciklopedija, temelji predvsem na domišljiji, pri čemer pa v zgodbo vseskozi vpleta informacije s področja geografije in različnih mitologij ter izpostavlja pomen odgovornega odnosa do okolja, do Vilinskega atlasa sveta, Atlasa morskih deklic, Mitopedije ali knjige Pošasti, kjer je navezava na vire, predvsem pa umestitev posameznih bitij v specifičen čas in prostor bolj neposredna. Knjige spretno nagovarjajo svojo ciljno publiko z gibkim jezikom, domišljenimi ilustracijami in ne preveč obteženo razlago ter seveda motiviko, ki jo nekoliko starejši mladi bralci poznajo iz drugih medijev, od računalniških iger in filmov do klasik fantazijske literature, mlajši pa jo bodo mimogrede vključili v svoje domišljijske igre.
Znotraj Morfemove produkcije velja posebej izpostaviti še knjigo Izginule pokrajine zemlje, enciklopedijo s področja geologije, ki z izjemnimi ̶ zgovornimi in hkrati estetsko dovršenimi ̶ ilustracijami, domišljenim oblikovanjem, ki spretno izkorišča medij knjige, in ustreznimi razlagami, kjer se tekst učinkovito prepleta s sliko, uspešno nagovarja širok spekter bralcev.
Sorodno uspeva knjigi Z vsemi čuti!, ki je v lanskem letu izšla pri založbi Miš. Knjiga pretresa zaznavanje in (naše) zaznavne aparate z različnih vidikov ̶ od biološkega do družbenega, kulturnega in filozofskega. Različni pristopi vabijo k branju raznolike bralce ̶ tako se lahko najmlajši poučijo o optičnih prevarah in »nenavadnem primeru naočarke«, kasneje pa se h knjigi vračajo po informacije o zgradbi človeškega očesa, posebnem pogledu, ki ga za svoj poklic potrebuje slikar, napakah vida ali Braillovi pisavi.
Drugačne prijeme za nagovarjanje svoje publike uporablja DNK detektivka. Knjižica manjšega formata in mehkih platnic bi se med zgoraj omenjenimi bogato ilustriranimi knjigami velikega formata hitro skrila. DNK detektivka bralce potegne v branje z zgodbo o primeru okradenih draguljev, ob tem pa ga spretno pouči o trenutnem stanju na področju genetike, o novem znanju, ki ga prinaša, tehnoloških orodjih, ki jih omogoča, in vprašanjih, ki jih ob tem odpira. Razlage so celovite, a hkrati ne pretirano zapletene. Prevod je strokovno pregledan, opremljen z viri in predlogi za nadaljnje branje. Čeprav knjiga ni oblikovalski presežek, ji tudi na tem področju nič ne manjka, tematika, ki jo obravnava, pa je tako aktualna in pomembna ter hkrati kompleksno predstavljena, da bo knjiga nagovorila tako najstnike kot odrasle bralce.
Celovit vpogled v aktualno, tokrat domače znanje na posameznih področjih nam kontinuirano prinaša tudi zbirka Pojmovniki založbe Aristej. V letu 2022 se jim je pridružil Državljanski pojmovnik Mitje Sardoča. Ta z različnih vidikov osvetljuje vlogo in pomen aktivnega državljanstva. Pri novem, zelo dobrodošlem naslovu v tej domišljeno zasnovani zbirki bi si želela le nekoliko več natančnosti pri navajanju virov za informacije, zajete v različne grafične prikaze. Zbirki Pojmovniki se je v letu 2021 pridružila še zbirka Kako je bilo, ko še ni bilo …, namenjena nekoliko mlajšim bralcem. Če smo v letu 2021 prebirali, kako je bilo, ko še ni bilo štedilnikov, s knjigo izdano v letu 2022 spoznavamo življenje v času pred izumom telefona ter seveda spremembe, ki jih je izum telefona prinesel v vsakodnevno življenje. Obe knjigi sta z okvirno zgodbo postavljeni v Maribor. Po drugi knjigi lahko že zatrdim, da gre za odlično zbirko, ki mladim bralcem razpira svet na lastnem pragu, hkrati pa jim razširja pogled v zgodovino, jim prinaša informacije s področja tehnologije, antropologije …
Premišljeno in domišljeno znanje domačih strokovnjakov mladim bralcem predstavlja tudi ekipa Narodnega muzeja Slovenije. Kustosa Vesna Kamin Kajfež in Tomaž Kajfež sta združila moči z urednico Urško Kaloper in ilustratorjem Juretom Engelsbergerjem in nastali sta imenitni slikanici Jure in mumija ter Vitez med piramidami. Pri slednji, obsežnejši in namenjeni nekoliko starejšim mladim bralcem, ki predstavlja življenje Antona Lavrina, našega prvega raziskovalca Egipta, pogrešam več tematizacije in problematizacije prisvajanja egiptovske snovne kulturne dediščine in svetih predmetov, v času, ko so ta vprašanja še kako aktualna. Slikanica Jure in mumija pa je po mojem mnenju imeniten prikaz, kako lahko poučna slikanica hkrati informira, navdušuje, zabava, vabi v muzej in k nadaljnjemu raziskovanju ter se hkrati ponaša z domišljeno zgodbo in mojstrskimi ilustracijami.
Še en imeniten muzejski projekt je novonastajajoča zbirka Alpinistične legende, ki jo odpira knjiga Mala kraljica velikih sten o slovenski alpinistki Miri Marku Debelak-Deržaj. Razgibano oblikovano knjigo, ki nam omogoča vpogled v drugačne čase, ne le z vidika alpinizma temveč tudi z vidika ženske emancipacije, odnosa do narave, političnega dogajanja v svetu … je napisala Natalija Štular, ilustriral Damijan Stepančič, izdal pa Gornjesavski muzej, enota Slovenskega planinskega muzeja. Upam, da si bo zbirka zagotovila zasluženo mesto na policah in v nahrbtnikih, nenazadnje ima dobra alpinistična literatura med našimi bralci tam že tradicionalno zagotovljeno mesto.
Na police knjigarn pa je v zadnjem času prišlo še nekaj dobrih domačih poučnih knjig, ki bi mlade in starejše bralce lahko pripravile ali pa pospremile na taka ali drugačna potovanja. Izpod peresa Tatjane Pregl Kobe in čopiča Tine Dobrajc je prišla nova pustolovščina Fride in zmaja Arturja Gaja – tokrat po Grčiji; s svojimi natančnimi podatki lahko služi kot vodič po Atenah, grški celini in otokih. Danijel Čotar in Matej Susič pa nas s Ptičjimi kvatrami 2 (prva knjiga je prejela priznanje zlata hruška) znova vabita k opazovanju narave na domačem pragu.
Za najmlajše bralce, ki bodo v poletnih mesecih namakali noge v morski vodi, pa je kot nalašč knjiga Tinke Bačič Val in Luna na morju. Gre za knjigo, ki zelo dobro pozna svojo ciljno publiko ̶ bralec skozi zgodbo o Valu in Luni na počitnicah spoznava morski in obmorski floro in favno v naši neposredni bližini. Knjiga mladim raziskovalcem odpira oči za pogosto spregledana živa bitja, njihovo okolje in potrebe, ne da bi ob tem izpadla pedagoška. Izjemnost sveta v morskih plitvinah čudovito prikazujejo ilustracije Polone Lovšin, ki se ob spretnem oblikovanju uspešno prepletajo s fotografijami. Knjiga usmerja pogled, navdušuje in zabava, ob tem pa lahko nadobudneže, ki bi cele dneve preživeli v vodi, za nekaj trenutkov potegne h knjigi ali pa knjižne molje potisne v svet.
Če bo v vaši počitniški prtljagi poleg aktualnih nominirancev za literarne nagrade prostor tudi za stvarno literaturo, lahko podobno privoščite tudi svojim mulcem. Nekaj izbire zagotovo imate. Več pa jo najlažje zagotovi povpraševanje bralcev, predvsem pa tistih, ki jim knjige kupujemo in/ali priporočamo v branje.