Slovensko založništvo se že dvajset let sooča s finančno stagnacijo oziroma upadanjem, do katerega je prišlo iz različnih razlogov, tudi zaradi dejstva, da kar polovica Slovencev ne bere (raziskava Knjiga in bralci, 2019), določen delež bralcev pa je za slovenski knjižni trg izgubljenih, vse odkar je narasla prodaja knjig preko spleta, ki je mnogim odprla pot v tuje, predvsem angleške spletne knjigarne.
Nekateri so bili na čakanju, drugi so delali
Zdravstvena kriza zaradi pandemije koronavirusa, ki je ohromila marsikatero gospodarsko panogo, ni prizanesla niti knjižnemu založništvu. Samo Rugelj v Delovem članku Prihodnost slovenske knjige po koronavirusu piše, da so že v prvih dneh karantene založniki začeli z ukrepi, s katerimi so poskušali ohraniti svoje založbe. Nekateri zaposleni so bili napoteni na čakanje, drugi odpuščeni. »Takoj po sprejetju odloka Vlade Republike Slovenije smo zaprli vseh 52 knjigarn Mladinske knjige, zamrle so tudi druge naše prodajne poti. Smo pa okrepili prodajo v naši spletni knjigarni Emka – kolikor so nam to dopuščale razmere, seveda. Tudi pri spletni prodaji smo se namreč soočali s težavami, zlasti pri dobavi knjig iz tujine. Knjigarnarji so bili do četrtega maja, ko smo ponovno lahko odprli knjigarne, ki niso presegale 400 m2 površine, na čakanju na delo, prav tako večina drugih zaposlenih v Mladinski knjigi,« razlaga Ester Fidel, ki skrbi za odnose z javnostmi pri tej založbi.
Založba Beletrina se je po prvem šoku odločila za drugačno pot. »Odločili smo se, da zaposlenih na čakanje ne pošljemo, pač pa s svojim delom nadaljujemo od doma. V prvi vrsti smo pospešili proces digitalne transformacije, ki smo se mu sicer veliko posvečali v zadnjih letih,« je povedal Mitja Čander.
Milijoni izgubljenih prihodkov
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev je s svojimi raziskavami ugotovila, da je panoga založništva in knjigotrštva od začetka karantene zabeležila za šest milijonov manj prihodkov, vsaka naslednja karantena pa bi za panogo pomenih dodatne štiri milijone izgubljenih prihodkov. Znotraj založniške panoge so se med karanteno lahko odvijala dela, kot sta na primer urednikovanje in prevajanje, trženje knjig pa je potekalo v zmanjšanjem obsegu. V času koronakrize sta se prodaja e-knjig in spletna prodaja fizičnih knjig podvojila, a to še vedno predstavlja zgolj desetino običajnega prometa. »Pri Mladinski knjigi se je spletna prodaja v času epidemije povečala za več kot dvakrat, ker pa to predstavlja le majhen delež v celotnem delu prihodkov od prodaje (približno štiri odstotke), ne more nadomestiti izpada prodaje, ki smo ga imeli zaradi zaprtja knjigarn in drugih poti,« pojasnjuje Ester Fidel.
»Do neke mere so spletni nakupi ublažili finančno izgubo zaradi zaprtja knjigarn, predvsem pri manjših založnikih z dobro urejeno spletno knjigarno,« pravi Rugelj. »Tisti, ki tega nimajo, so se znašli skoraj brez prodaje,« dodaja. Vlasta Vičič navaja, da po oceni zbornice in Mladinske knjige spletna prodaja ne presega dva odstotka prodaje. »Dobra je bila obiskanost spletnega Sejma s kavča, ki sta ga organizirala Javna agencija za knjigo RS in Pisarna Ljubljane – Unescovega mesta Literature. Bilo je okoli devet tisoč obiskov, podatka o številu nakupov pa nimamo, saj so se opravljali neposredno pri založbah.«
S spletno prodajo so zadovoljni na Beletrini. »Spletna prodaja je bila med krizo odlična, prodali smo več kot lani v celem letu. Upamo, da bo spletna prodaja tudi v prihodnosti pomemben vir našega preživetja,« pravi Mitja Čander. »Navdušuje nas tudi obisk Biblosa, spletne knjižnice in knjigarne, ki jo razvijamo v sodelovanju s slovenskimi splošnimi knjižnicami. Kar petindvajset tisoč uporabnikov si je v času korone izposodilo devetdeset tisoč knjig, kar je le malo manj kot v celotnem lanskem letu. Biblos tudi v dneh po karanteni beleži štirikrat večji obisk kot pred njo.«
Ljudje si želijo dobrih knjig
Težko je ugibati, kako bo z založništvom v prihodnosti, saj zdravstvena stroka že zdaj opozarja na drugi val epidemije, ki ga lahko pričakujemo še to leto. »Za založniško krajino je bil že velik udarec, ko je založba Modrijan, ki je izdajala izjemno kakovostne knjige, v letu 2019 zaprla svoja vrata, in to se pozna na bogastvu in raznolikosti knjižnih izdaj. Želimo si, da nobena založba ne bi zaprla svojih vrat, karkoli ugibati o tem je nehvaležno in neprimerno,« razlaga Vlasta Vičič iz Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Rugelj predvideva, da lahko že do konca leta pričakujemo zaostrene razmere, manjši obisk knjigarn in nižjo povprečno prodajo. »Posledice pa se bodo pokazale šele drugo leto. Če nakupovanje knjig med ljudmi ne bo ponovno zaživelo, bomo priča zmanjšanemu številu novih izdaj, zaradi česar bodo poleg avtorjev prikrajšani ilustratorji, prevajalci, lektorji, tiskarji itn., ter zmanjšanemu številu zaposlenih v založbah in knjigarnah, posledično pa bodo na udaru tudi knjižnice.«
Za Mladinsko knjigo bodo posledice epidemije v njihovem knjižnem programu opazne v prihodnjih mesecih, saj bodo morali zaradi več kot dvomesečnega zastoja letošnji knjižni program zmanjšati za 15 do 20 odstotkov. Po drugi strani pa namerava založba Beletrina svoj knjižni program za letošnje leto realizirati v celoti, ob čemer se bodo še bolj trudili za prepoznavnost založbe in njenih knjig. V načrtu imajo tudi krepitev obstoječih ter odpiranje novih prodajnih kanalov. »Odzivi bralcev med karanteno so nas prepričali, da si ljudje še kako želijo dobrih knjig,« pravi Čander.
Potrebna je digitalna transformacija
Mitja Čander meni, da bodo morali vsi založniki hitro in učinkovito opraviti digitalno transformacijo. To pomeni ne samo izdajanje elektronskih knjig, temveč posvojitev digitalne miselnosti na vseh ravneh delovanja, od poslovnih do tržnih procesov. »Prav tako bomo morali še bolj natančno premisliti, kaj in za koga pravzaprav izdajati nove knjige, saj utegnejo biti streli v prazno usodni.« Kljub digitalizaciji bodo knjigarne še vedno predstavljale temeljni prodajni kanal za knjige, saj je nakupovanje v knjigarni med številnimi knjigami povsem drugačna izkušnja kakor nakupovanje preko spleta. »Naša knjigarna po ponovnem zagonu beleži dober obisk, čas pa bo pokazal, ali lahko govorimo o trajni vrnitvi kupcev. Beletrinina knjigarna je majhna, a ima zaradi zaposlenih posebno dušo,« pravi Čander.
Antikorona paketi in knjiga
Slovenski založniki so različnih tipov in z raznolikim obsegom dejavnosti ter številom zaposlenih, zato se tudi njihovo trenutno stanje razlikuje. »Seveda je ena pomembnih razlik tudi ta, v kolikšni meri dobijo sredstva, ki so namenjena podjetjem in gospodarski dejavnosti ter nenazadnje tudi samozaposlenim v kulturi v t. i. antikorona zakonodaji«, pojasnjuje Vlasta Vičič. Prva dva antikorona paketa sta splošna. »Prvi paket je namenjen ohranjanju socialnega statusa samozaložnikov, zaposlenih na čakanju in majhnim poslovnim subjektom. Drugi paket je usmerjen v povečevanje likvidnosti. S tretjim paketom pričakujemo, da nas bodo odločevalci razumeli in nam pomagali v sorazmerju z ostalimi prizadetimi panogami. Se pravi, tretji antikorona paket je usmerjen k sektorski pomoči,« razlaga Zdravko Kafol iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev. Ravno v obdobju zagotavljanja likvidnosti za marsikatero založbo ostajajo problem oziroma veliko breme visoke najemnine knjigarniških prostorov, ki jih mora založba pokriti ne glede na rezultate poslovanja. Kako se bodo posamezne založbe s tem soočale, je odvisno predvsem od tega, kdo je najemodajalec in ali je ta pripravljen prisluhniti nastali situaciji ali ne.
V pripravi je rebalans proračuna, ki naj bi bil izveden do septembra in v katerem vlada napoveduje proračunske reze v kulturo. »Vsekakor upamo, da se sredstva za kulturo in javno agencijo za knjigo ne bodo nižala. Prav tako upamo, da se ne bodo nižala sredstva knjižnicam, ki so pomemben kupec novo izdanih knjig,« pravi Samo Rugelj. Po njegovih predvidevanjih bi založniška panoga potrebovala približno dva milijona evrov, ki bi založnikom in knjigotržcem omogočila, da začnejo normalno poslovati in da pokrijejo vsaj del izpada, ki je nastal v času epidemije. »V državi, kjer kulturna dejavnost ne predstavlja prioritete, je pomembno, da založniki z lastnimi močimi naredijo vse, kar lahko – na primer uvedejo tehnološke izboljšave, najdejo projektne ideje in poiščejo nove prodajne poti, poleg knjigarn, ki so temelj knjižne prodaje,« še dodaja.