Nekoč, v davnih časih osnovnošolskih dni, je deklica v tretjem razredu zbolela za angino. Iz ljubega dolgčasa je segla po knjigi, ki je tisti čas osvajala srca mladinskih bralcev – celo prek top shop oglasa. Že po nekaj straneh se je svet okoli nje obarval v vse mogoče barve mavrice. Bele stene so postale čarobna prostranstva, ki jih je odkrivala besedo za besedo. Poglavje za poglavjem je napolnilo njeno domišljijo. Med vrsticami je začutila, da se ob vseh čarobnih dogodivščinah, hrabrih dejanjih in nič hudega slutečih izbrancih morda ne bo več vrnila na realna tla.
Bralna vnema jo je držala dolgo, a slej ko prej je odraščanje prevzelo krmilo in jo zaneslo drugam. Zgodbam še neodkritih svetov in nepredstavljivih bitij so začele delati družbo ignorirane vaje za kitaro in neošiljene barvice, ostanki obdobja, ko je sanjarila o modnih kreacijah. Adolescenca jo je vabila v nove sfere življenja, ki so obljubljale drugačnost in jo vodile skozi izzive, ob katerih je dojela, da je sama glavni lik svoje zgodbe.
In to sem jaz – Kat(arina)!
Po številnih prebranih vilinskih zgodbah poznam vse finte in trike, kako vas z domiselnimi besedami zvabiti, da se mi pridružite na moji strani epskega leposlovja. To še zdaleč ni ukana, ki bi vas stala sreče ali glasu – zagotavljam, da z menoj lahko odtavate v svetove, kjer domišljija ne pozna meja. Le ne glejte čez ramo nazaj in za srečo vrzite čeznjo ščepec soli.
To ni zgodbica za lahko noč. To je zgodba o moji ljubezni do pisane besede, z veliko žlico domišljije.
Med letom preberem nekje med 40 in 60 knjig, večinoma v angleščini. Zakaj? Ker slovenskih prevodov ni. Fantazija pri nas ne žanje tako velikega zanimanja kot v tujini, in zato se tudi poredko prevaja. Tisti, ki radi hitro skočite v zrak in hitite v bran založbam – ja, drži, v zadnjih nekaj letih je bilo prevedenih kar nekaj svetovno opevanih fantazijskih romanov, vesela sem, da je tako, a za mojo nepotešljivo bralno lakoto je to nekoliko prepozno.
To ni edini razlog, da berem v angleščini, je pa zagotovo eden glavnih. Preprosto sem preveč nestrpna, da bi vsako novo prevodno izdajo čakala mesece ali leta, zato sem se po sili razmer znašla. Če vam bolj sede branje v španščini, nemščini ali slovenščini – naj bo tako. Važno je, da se bere. Spodbujam branje – v kateremkoli jeziku.
Zagotavljam, da z menoj lahko odtavate v svetove, kjer domišljija ne pozna meja. Le ne glejte čez ramo nazaj in za srečo čeznjo vrzite ščepec soli.
Profil @Kat_in_knjige je nastal z eno idejo – da domače bralce prelisičim in pospremim v branje fantazijskih knjig. Takoj sem vedela, o čem želim pisati in kaj želim izpostaviti. V tujini fantazijske knjige kraljujejo na družbenih omrežjih, pri nas pa bolj v ozadju napovedujejo svoj bojni krik. Na prste lahko preštejem dame s slovenske knjigogramske scene, ki resno spodbujajo branje tega žanra. In če komu to zveni veliko, naj povem, da je v našem kotičku družbenih omrežij nekje do 100 aktivnih ustvarjalk in ustvarjalcev.
Ampak jaz vztrajam. Moj profil je lep in unikaten, poln domiselnih objav, predvsem pa spodbuja k branju in širjenju besednega zaklada. Moj uspeh se ne meri v številkah, ampak v skupnosti, ki je zrasla okoli njega.
Moje ustvarjanje je včasih spregledano – ker »berem pravljice« ali ker berem žanr, ki je pogosto podcenjen in mu očitajo pomanjkanje globine. Mar res vedno potrebujemo težke, dramatične romane, ki nas vlečejo v najtemnejše kotičke naše psihe? Kaj pa če si za spremembo privoščimo domišljijsko dovršeno pripoved, ki pred našimi očmi riše prizore, ob katerih zastane dih? Zavijate z očmi? Cmokate z jezikom? Ja, vidim vas – in poznam te poglede. Ampak jaz se ne dam!
V teh knjigah se skrivajo resnični izzivi – boj za pravičnost, iskanje sožitja, osebna rast junakov. Med vrsticami najdemo opozorila o napačnih odločitvah, poučne mite, folkloro, ki vabi k raziskovanju kulturne preteklosti.
Fantazijski žanr ponuja več kot le predvidljive srečne konce in čarovnijo, ki vedno premaga zlo. V teh knjigah se skrivajo resnični izzivi – boj za pravičnost, iskanje sožitja, osebna rast junakov. Med vrsticami najdemo opozorila o napačnih odločitvah, poučne mite, folkloro, ki vabi k raziskovanju kulturne preteklosti. In poleg vsega – romantika, misteriji, akcija, groza. Za vsakogar nekaj. Fantazijska knjiga na dan odžene realnost stran.
Svojo pot na družbenih omrežjih sem začela v času »neželenih« zdravstvenih priporočil, izobraževalnih oglasov o higieni in nadležnih lokalno-socialnih omejitev. Malo pred tem famoznim obdobjem sem ponovno odkrila ljubezen do branja. Na dopustu sem kar požirala knjige – prebrala sem jih osem! Ogromen preskok od prejšnjega povprečja ene knjige letno.
Ko sem zatavala na slovenski knjigogram, sem odkrila skupnost, ki odprtih rok sprejema bralce vseh starosti in ozadij. Bralke (in nekaj redkih bralcev), ki pišejo raznolike recenzije, predstavljajo različne založbe, žanre in avtorje, se povezujejo v bralnih izzivih, nagradnih igrah in debatirajo o prebranem. Najprej sem jih opazovala od daleč, nato od blizu – in končno z njimi spletla čudovito zgodbo. Ob dobri kavi, seveda.
Ob vprašanju kava ali čaj nikoli ne bom oklevala. Moj moto je »Več espressa, manj stresa!«, kar sem lepo prenesla tudi na svoje virtualne kofetar’ce.
#Virtualnekofetarce je ključnik, plod moje domišljije, ki vabi kofetarce, da si ob jutranji brozgi (ali drugem poparjenem zvarku) na Instagramu voščimo dobro jutro, dober dan ali miren večer. Ta skupnost je virtualna, kot pove že samo ime – a en dan v letu se preselimo iz virtuale v kafano in iz kafane v naravo. Lani smo se že tretjič srečale in pričarale posebno druženje, ovekovečeno s kultno fotoseanso.
Po dveh letih odločanja pa sem pred kratkim skočila še v »blogerske« vode. Stran je bolj nova in teme si ne sledijo po nikakršnem planu, a mi je všeč. Tam pišem vse, za kar menim, da na mojem Instagramu nima kaj iskati. Tam si praznim misli, kadar mi glava pusti, da jih spravim na papir.
Sem pa tja me prešine misel, da bi lahko napisala kakšno knjigo. Ko pa se usedem in začnem pisati, je to povsem druga pesem. Ta želja nekje globoko v meni tli in upam, da kdaj dobi dovolj zraka, da zažari v polni moči.
Do takrat pa vam priporočam naslednje tri knjige, ki vas čakajo na moji strani knjižnice.
Holly Black: Okrutni princ (Učila International, 2021)
Holly Black je pisateljica, katere dela rada berem, kupim in priporočam. Njeni opisi vilinskih dežel in bitij, ki v njih bivajo, so ravno prav čarobni, pravljični in kruti – vse, kar novodobna pravljica potrebuje. Jude živi med vilinci, ki se ti priklonijo z nasmehom – in ti v isti sapi zapičijo nož v hrbet. Namesto da bi se skrila, dvigne brado in začne igrati njihovo igro – bolje kot oni! Njena trma je močnejša od vilinskih obljub in njen jezik ostrejši od našpičenega bodala. V svetu spletk, čudovite surovosti in lepote, ki boli, ostaja zvesto človeška – in ravno zato nevarna. Ta knjiga je sladka kot dobro vino, a z vsakim požirkom bolj opojna.
Diana Wynne Jones: Čarovnik Howl in gibljivi grad (Sanje, 2024)
Pravljična fantazija z ogromno dozo humorja, ki skozi celotno branje riše nasmešek na obraz. Sophie, talentirana izdelovalka klobukov, se čez noč spremeni v starko z bolečim križem in trmastim značajem. V iskanju rešitve potrka na vrata gibljivega gradu, ki škriplje, bruha paro in se obnaša kot nerazpoložen mehanični zmaj. V njem živi Howl – čarovnik, ki obožuje svoj odsev, dramo, in ne glede na njegov sloves ni popolnoma pokvarjen (čeprav tega nikoli ne bo priznal!). Tu je še Calcifer, ognjeni demon z nabrušenim jezikom, in grad, ki skriva več, kot ima Howl pajkov na stropu svoje sobe. Med ukanami in dogovori se odvija zgodba, kjer prava čarovnija ni v urokih, temveč v spremembi. Knjiga je šarmantna mešanica norosti, topline in nečesa, kar se ne da ujeti – kot premikajoči se grad.
Rebecca Yarros: Četrto krilo (Hiša knjig, 2024)
Zgodba, ki je očarala ne samo bralce fantazije, ampak tudi tiste, ki si drznejo pokukati izven cone udobja. Violet je bila izučena za zapisovalko, ne za vojakinjo, a njena ambiciozna mati generalka jo porine naravnost med krila zmajev, kjer so izpiti smrtonosni, sošolci neusmiljeni in vsak zajtrk lahko zadnji. Med letalskimi akrobacijami, nevarnimi nalogami in napetimi pogledi mora dokazati, da njena krhkost ni šibkost. Njeno telo je morda lomljivo, a volja kovana v ognju. Ko zmaji izberejo svoje jezdece, nikoli ne oklevajo. Izbirajo ne le njihovo spretnost na bojišču, temveč tudi bistrost in pamet. Za Violet to ni le zgodba o preživetju, temveč o dokazovanju in zaupanju sebi.
Bonus knjiga, ki si zasluži omembo:
Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi (Beletrina, 2022)
Pravljica, ki zrcali dogajanje današnjega sveta.
Alica sledi belemu zajcu in pade v svet, kjer besede plešejo, kraljice kričijo in norci strežejo čaj. Logika se obrne na glavo, ura nikoli ne kaže pravega časa, vsak stavek pa je čista poezija z dodatkom norosti. Alica ni junakinja z mečem, temveč z vprašanji. In prav ta radovednost ji odpira vrata tja, kamor si odrasli ne upajo. Čudežna dežela je ogledalo današnjega norega sveta – čudno, krivo in ravno zato tako resnično.
Na svoji knjigogramski poti sem spoznala številne sorodne duše – knjigoljubke, knjižne molje in zmaje, ki mi redno polnijo police in sezname, kaj je treba prebrati. Med njimi tudi literarno sorodno dušo, s katero nama nikakor ne uspe prebrati iste knjige, a naju veže vez, močnejša od Darcyjevega stiska rok. Tanja, ki jo najdete pod imenom @blebetanja, je prava rock zvezda knjigograma. Začela je še v časih, ko so ključniki služili svojemu namenu. Njene objave so švigale po vseh kotičkih sveta. Z domiselnostjo ustvarja Bralni besednjak, kjer išče slovenske ustreznice za angleške izraze, akronime in okrajšave, ki jih večjezični knjigoljubci redno uporabljamo. Njene recenzije so iskrene, brez filtra in nikoli ne razočarajo. Poleg vsega ima še čut za estetiko – številni njeni izdelki krasijo mojo knjižno polico. V fantazijskem delu knjigograma nas je veliko – zato nas spremljajte! Junijsko štafeto predajam njej in komaj čakam, da prispe na cilj.
___________________________________________________________________________________
Katarino lahko spremljate na spodnjih profilih: