Ko sem prejela sporočilo, da mi Tanja, čudovita knjigogramerka, ki stoji za profilom @knjiznimacek, predaja štafeto branja, sem najprej pomislila, da so to kar veliki čevlji, v katere stopam.
Tanja je ena tistih duš na knjigogramu, ki ne izstopa le po okusno izbranih knjigah, temveč tudi po srčnosti, iskrenosti in toplini, ki jo nosi v vsaki svoji objavi. Zame je ena najljubših knjigogramerk, tistih, ki ne delijo le knjig, ampak tudi občutke, navdih in prostor za pogovor.
Zato je ta štafeta zame čast. In seveda izziv, ki ga z veseljem sprejmem.
Če imam slab dan, berem. Če imam dober dan, berem. Če imam preveč opravkov, še vedno berem (prokrastinacija z vonjem po knjigah je pač višja oblika umetnosti).
Fantazija, Klara in boj proti predalčkom
Nekateri si vsak dan vzamejo čas za telovadbo. Drugi za meditacijo. Jaz pa berem. Vsak dan. Pa ne zato, ker nimam drugih interesov, temveč zato, ker sem ena tistih ljudi, ki že od otroštva verjame, da so zgodbe najboljši del resničnosti.
V mojem primeru se je vse začelo zgodaj. Ko sem bila še v osnovni šoli in so se drugi igrali z Barbikami ali se skrivali po grmovju, sem jaz že grizla črke in požirala strani.
Za mojo ljubezen do branja je kriv, v najboljšem pomenu, moj oče. Bil je tihi, stalni bralec. Nikoli me ni silil, naj berem, saj je sam bral. Vedno je imel knjigo pri roki, pa naj je šlo za zgodovinske romane ali le kakšno revijo, in očitno sem to navado podedovala. Zato hvala, ati.
In tako sem postala to, kar sem danes: bralka. Vsega.
Knjige so moja sprostitev, moj »me time«. Če imam slab dan, berem. Če imam dober dan, berem. Če imam preveč opravkov, še vedno berem (prokrastinacija z vonjem po knjigah je pač višja oblika umetnosti).
Običajno rečem, da berem vse žanre fantazije, in to je res, romantično, grozljivo, epsko, paranormalno, urbano, temačno, klasično ali čisto odbito. Če obstaja vmesni podžanr, sem ga verjetno že brala.
Moja branja niso omejena na določeno zvrst. Berem romance (včasih z bolj bizarno dinamiko kot v kakšni telenoveli), kriminalke, kjer se prelevim v detektivko s kavča, in seveda fanfiction, ta čudoviti, podcenjeni svet, kjer so bralci hkrati avtorji in kjer ni čudno, če glavni liki rešujejo svet in hkrati pečejo kolačke za lokalni sejem.
A s tem se zgodba ne konča. Tu se šele začne. S fantazijo. Bila je moja prva ljubezen, začelo se je s knjigo Matilda, in ostaja še danes moja velika ljubezen, ko prebiram romane, ki se lahko kvalificirajo kot opeka (več kot tisoč strani razburljivih dogodivščin). Običajno rečem, da berem vse žanre fantazije, in to je res, romantično, grozljivo, epsko, paranormalno, urbano, temačno, klasično ali čisto odbito. Če obstaja vmesni podžanr, sem ga verjetno že brala.
Pri tujih in obsežnejših knjigah pa nastopi moja Klara. Ni rastlina ali žival. Klara je moj bralnik. Je trpežna, tiha, zvesto shrani vseh 12 knjig, ki jih berem hkrati, in mi nikoli ne zameri, če na isti strani obtičim tri dni. Če pa mi Klara kdaj pade na obraz med večernim branjem, no, si pač rečem, da mi je želela namigniti, naj grem spat.
Ampak če je knjiga prevedena, grem pa najprej v knjižnico. Knjižnice so zame še vedno sveti kraj. Imajo tisto posebno tišino, v kateri je vsaka knjiga v potencialnem čakanju nate, da jo odkriješ, vzameš domov in ji daš svoj glas. Občutek papirja, vonj po straneh in tisti trenutek, ko jih zlagam v vrečko, kot bi zbirala zaklade, je nekaj, česar e-branje ne more nadomestiti, čeprav obožujem svojo Klaro.
Če mi knjiga ni bila všeč, ne bom tiho. Če me je raztrgala na koščke, bom to tudi napisala. Spoštujem trud vsakega avtorja, ampak verjamem, da si tudi bralci zaslužimo prostor za iskrenost.
V največji ponos in veselje pa mi je ustvarjati knjižni profil na Instagramu. @nat_in_books je moj alter ego, s katerim živim drugo, bolj digitalno bralno življenje. Profil sem ustvarila iz preproste želje po druženju z enako mislečimi knjigoljubi. Na njem predlagam razne knjige iz žanrov, ki jih obožujem, od tistih znanih do manj znanih biserov. Nenehno odkrivam nove knjige, ki jih potem rada priporočim naprej, včasih še čisto sveže, včasih pa že rahlo pozabljene zaklade. Vsakih nekaj mesecev pripravim tudi bralna priporočila, prilagojena določenemu obdobju: poletje, zimski mraz, jesenske meglice ali »predpriprave na letni dopust«.
Ne smem pa pozabiti omeniti, da aktivno podpiram slovenski knjigogramerski prostor, bodisi z zgodbami bodisi z objavami, ker verjamem, da imamo tudi doma ogromno talentiranih piscev, srčnih bralcev in izjemnih založb, ki jih je vredno slišati, podpreti in promovirati.
Moj bralni okus je širok, zato ne maram predalčkanja. Ne v življenju ne pri branju.
In ko me vprašajo, kako pišem objave, jim odgovorim, da vedno iskreno. Če mi knjiga ni bila všeč, ne bom tiho. Če me je raztrgala na koščke, bom to tudi napisala. Spoštujem trud vsakega avtorja, ampak verjamem, da si tudi bralci zaslužimo prostor za iskrenost. Seveda, brez kvarnikov (spojlerjev), kolikor je le mogoče. Ne želim uničiti trenutka v zgodbi, ki si ga kdo drug zasluži doživeti sam.
Če bi se morala opisati z enim stavkom, bi rekla, da sem bralka brez okvirjev. Če me kdo vpraša: »A spet bereš ljubiče?«, me že malce srbijo prsti, da mu pod nos porinem visoko fantazijo, vesoljsko epopejo ali klasično literaturo. Moj bralni okus je širok, zato ne maram predalčkanja. Ne v življenju ne pri branju.
Če si tudi ti kdaj doživel knjigo tako močno, da si po njej nekaj dni buljil v steno in premleval vse, kar si prebral … potem me razumeš. In če ne, pridi na moj profil in me kontaktiraj. Bova rekla kakšno o knjigah in ugotovila, kaj bi bral. To mi je v največje veselje. Spoznavati nove ljudi in govoriti o knjigah.
Tule pa so še moji bralni predlogi:
Jay Kristoff: Nevernight (A Thomas Dunne Book, 2017)
Mia Corvere ni običajno dekle. Je morilka vajenka, oborožena z jeklom, sencami in trdno odločitvijo – maščevati svojo družino. V svetu, kjer sonce skoraj nikoli zares ne zaide, Mia vstopi v šolo morilcev, kjer velja pravilo: preživiš – ali pa umreš zelo spektakularno.
Krvava, sarkastična in noro domiselna zgodba, ki bralca popelje v temo, a mu ob tem da upanje.
Za ljubitelje: temačne fantazije, antijunakov, morilsko-brutalnih akademij in duhovitega pripovedovalca, ki rad piči v srce.
Pierce Brown: Red Rising (Del Rey, 2014)
Darrow je Rdeči – rudar na Marsu, ki verjame, da s svojim delom pomaga graditi prihodnost človeštva. A ko odkrije brutalno resnico o kastnem sistemu in zlati eliti, ki vlada z železno roko, se odloči postati nekaj, kar ni: Zlati. Preobražen, preizkušen in skoraj zlomljen, se Darrow poda v srce sovražnikovega sistema, kjer preživetje pomeni, da moraš postati zver …
Mešanica družbene distopije, antične brutalnosti in znanstvenofantastične epskosti, ki bo razbila tvoj srčni utrip in ti ga nato še enkrat vzela.
Za ljubitelje: Igre lakote, Dune, Enderjeve igre – z več krvi, več strategije in več notranjih konfliktov.
Irena Svetek: Rdeča kapica (Beletrina, 2021)
Ko Ljubljano prekrije sneg, sredi parka na Kodeljevem sprehajalec psa odkrije truplo trinajstletnice, oblečene le v rdeč plašček. Tožilca Mia Aurellija, zasvojenega z igrami na srečo in osebno pretresenega, zgodba pelje v globino preteklosti, v majhno mesto na jugu Srbije, kjer je bila pred leti brutalno umorjena mlada ženska. Iskanje povezav vodi prek dnevnika, ki ga je zapustil njen zdaj odrasli sin.
Knjiga razkriva temne plati človeške psihe, družinske travme in posledice zanemarjanja, ob tem pa ponuja kompleksne like in psihološko napeto pripoved. To je prva knjiga serije, ki se je odlično prebila do zvestih ljubiteljev žanra.
Za ljubitelje psiholoških kriminalk in družinskih dram.
Jane Austen: Prepričevanje (Založba Miš, 2022)
»Bila sem prepričana – in zavedam se, da sem poslušala napačne ljudi. Kar je še posebej nadležno, če so ti ljudje tvoji sorodniki.«
Prepričevanje je zgodba o Anne Elliot, tihi, razsodni in čustveno globoki junakinji, ki je pri devetnajstih letih zaradi pritiska družine in prijateljev zavrnila snubitev kapitana Fredericka Wentwortha, čeprav ga je ljubila. Osem let kasneje se njuni poti znova prekrižata – Anne je še vedno samska, njen nekdanji zaročenec pa se je vrnil kot uspešen in premožen častnik.
Roman raziskuje drugo priložnost v ljubezni, notranjo moč posameznika in vpliv družbenih pričakovanj na osebne odločitve. V ozadju zgodbe se vije tipična Austenina kritika angleške aristokracije in razrednih razlik, vse pa je zavito v tankočutno opisan čustveni svet.
Prepričevanje je zadnji dokončani roman Jane Austen in velja za njen najbolj zreli in melanholični roman – z manj ironije kot njena zgodnejša dela, a z več notranje globine.
In zdaj, ko sem svoje bralne vtise podala na plan, je čas, da štafeto predam naprej.
Z največjim veseljem jo predajam Alenki, ustvarjalki profila @lubipufek, eni tistih bralk, ki s svojo prefinjeno intuicijo za zgodbe in izjemno toplino v objavah vedno znova navdušuje. Njene objave so kot zavetje: iskrene, premišljene in polne knjig, ki ti zlezejo pod kožo. Alenka, tvoja bralna pot je vedno navdih. Zdaj pa komaj čakam, da vidim, kam te ponese štafeta.
___________________________________________________________________________________
Natalijo lahko spremljate na spodnjem profilu: