AirBeletrina - Tapete z Miki miško in instantna pripravništva
Panorama 19. 6. 2014

Tapete z Miki miško in instantna pripravništva

»Izbral si premehko čebulo! Poglej, vsak kos je že zdaj tako zrel, da ga bom lahko jutri vrgla v smeti!« glasno očita sivolasa ženska v sedemdesetih ter odloži kilogram moke v nakupovalni voziček, ki se ga z obema rokama oprijema moški v začetku štiridesetih. »Potem pa izberi sama, če misliš, da znaš bolje!« ji nejevoljno zabrusi moški. »No, pa bom. Ti pa prosim, pojdi po riž, fižol in makarone!« mu naroči. »Sama pojdi! Kaj me briga!« se upre fantič, trmasto pogleda v tla in se še tesneje oprime nakupovalnega vozička. Členki se pobelijo. Ženska utrujeno izdihne, se oprime za desni bok ter se zibajoče odpravi proti oddelku za sadje in zelenjavo. Črno krilo prekriva kolena, sprana temno modra jopa prekriva trup in sive hlačne nogavice grobo režejo v zalito telo in ga delijo na dva dela. Loti se prebiranja čebule in pri tem radovedno pokuka proti svojemu malemu uporniku. Opazi, da se je namenil k polici z dobrotami, ki jih je malo prej naročila. »Janis, pazi, da bo fižol srednje velikosti!« zakriči za njim. Moški se ne ozre.

                                                                               ***

Migracije ali prekerno delo

Katerina je stara 22 let. Ob študiju psihologije opravlja priložnostna dela, za katera je povprečno plačana tri evre na uro. »Znašli smo se v zastrašujoči situaciji. Študiramo in hodimo na fakulteto, da se bomo potem lahko pridružili največji množici brezposelnih v Evropi,« nam pojasni študentka, ki tik pred koncem študija že razmišlja, da bi bilo zanjo najbolje, da čimprej zapusti svojo domovino.

Spada v skupino mladih v Grčiji, ki se bodo po študiju neobhodno znašli v skupini tistih med 15. in 24. letom starosti, med katerimi je po zadnjih podatkih grškega statističnega urada Elstat skoraj 57 % brezposelnih. Številka se je v zadnjem letu zmanjšala za 3 odstotke, saj je grški vladi na pomoč priskočila Evropska unija s svojimi instantnimi idejami o reševanju politike zaposlovanja mladih. Med drugim je uvedla program Espa, ki trideset tisoč mladim omogoča možnost polletnega okušanja življenja zaposlenega prekernega delavca ter zalepi prozoren obliž na bolehno nezaposleno telo te obubožane mediteranske države.

Maria je stara 24 let. Kot višji medicinski sestri ji službe ni uspelo najti nikjer v Grčiji, zato se je odločila, da bo preko programa Espa šest mesecev opravljala plačano pripravništvo pri lokalnem ortopedu. »Po končanju programa me zdravnik specialist ni zaposlil, ampak je še pred koncem mojega pripravništva iskal možnosti, da bo za pol leta kdo drug prevzel moje mesto,« nam pove razočarana Grkinja. »Vlada je program izkoristila za barantanje in zavajanje s številkami. Izpisali so nas z zavoda za zaposlovanje in nas registrirali kot zaposlene. Za poln delavnik sem bila plačana štiristo evrov na mesec, pri čemer ni delodajalec prispeval niti evra,« potoži ter napove, da je svoj življenjepis poslala v angleške bolnišnice, od koder je že dobila pozitivne odgovore in kamor se je pripravljena preseliti, saj v nestabilnih domačih razmerah ne vidi možnosti za zaslužek in dostojno življenje.

Mladi, rojeni v devetdesetih, so bili izstreljeni v najslajše dni ekonomske in socialne grške pravljice. V zibelko so jim ob plišastih medvedkih in barbikah bili položeni še nereflektirani upi o tem, da bodo v življenju lahko postali, karkoli si bodo zaželeli. Vsaka želja se je uresničila, vsaka zvezda se je utrnila in vsaki potrebi je bilo zadoščeno, še preden so jo bili sposobni ubesediti. Največja grška družina brezposelnih v Evropi je zato sestavljena iz mladih, ki so sesali mleko, vse dokler so ga materine prsi proizvajale. Zdaj je mleko pošlo, prsi so se povesile in posušile. Ostalo je razočaranje, negotovost in občutek izigranosti.

Z diplomami v trgovine s sandali

Paolina je stara 27 let. Končala je študij moderne in stare grščine. V grških javnih šolah učiteljev ne zaposlujejo več, prej jih odpuščajo. Tudi v zasebnih šolah, ki so se zaradi slabega javnega šolstva razbohotile v devetdesetih, so se potrebe občutno zmanjšale. Njene možnosti za zaposlitev so kilave. »Prisiljena sem si bila najti vsaj neko zaposlitev, zato vsak dan delam v trgovini s čevlji,« utrujeno pove rdečelaska in hkrati prizna, da je zadnja leta izgubila vso strast po tem, da bi svoje nabrano znanje negovala in ga nekoč posredovala svojim učencem. »Študirala sem z velikim veseljem, saj sem zaljubljena v grško filologijo, vendar s svojim znanjem zdaj prodajam sandale,« skrušeno priznava ter dodaja: »Kar počnem zdaj, je podobno golemu boju za preživetje, saj mi poučevanje grščine ne omogoča plačevanja najemnine.« 

V starostni skupini med 25. in 34. letom starosti je več kot 35 % brezposelnih, kar je še vedno precej nad evropskim povprečjem. Mladi odrasli v Grčiji zato namerno podaljšujejo svoj študij, si iščejo zaposlitve, primerne nekajkrat nižji izobrazbi, se izseljujejo ali pa se (zadnja leta čredniško) vračajo nazaj domov k staršem.

Dimitris je star 30 let. V Atenah je študiral ter ob študiju delal deset let. Po ekonomskem zlomu in drastičnih socialnih spremembah se je pred dvema letoma odločil, da se bo vrnil v hišo, kjer je odraščal, v ruralnem predelu severne Grčije. Starši so ga pri tem vzpodbujali in se veselili sinove vrnitve. »Sem učitelj telovadbe in za moj profil niti tukaj niti v Atenah ni delovnega mesta. V svoji vasi pa poznam ljudi in tudi preko poznanstev sem se zaposlil v lokalnem disco klubu, kjer delam kot natakar,« pojasni svojo situacijo in prizna, da je bila vrnitev zanj nekaj sprejemljivega, saj v Atenah možnosti za preživetje ni več našel.

Dimitris zdaj spi v svoji otroški sobi. Zidove krasijo tapete z Miki miško in police so zapolnjene z otroškimi in mladinskimi knjigami. Sobe navkljub temu, da v njej zdaj živi že dve leti, ni spreminjal. Ker dela ponoči, spi do zgodnjega popoldneva, ko ga zbudi mamin glas, ki ga kliče na kosilo. Po kosilu se s prijatelji odpravi na kavo. Mama se takrat prikrade v njegovo sobo, odpre okno, postelje posteljo ter umazane nogavice vrže v koš za perilo.

Deformacija družine

Tasos je star 37 let. Živi v majhni garsonjeri pod stanovanjem, v katerem bivata njegova starša in v katerem je tudi sam odrasel. Pred petimi leti je izgubil službo učitelja fizike na zasebni šoli, zato zdaj občasno poučuje na domu. Za plačilo dobiva šestkrat manj, kot je dobival, ko je bil redno zaposlen, ob tem ni zdravstveno zavarovan in svojih socialnih prispevkov ne plačuje. »Kupim si lahko hrano in lahko grem na kavo. To pa je vse. Staršem ne prispevam k stroškom za elektriko in vodo,« je povedal. »Če mi družina ne bi pomagala, bi verjetno ostal na cesti,« pesimistično strne. Nikoli v življenju ni bil zdoma več kot en teden in nikoli, četudi govori tekoče angleško, je razgledan in rad bere o dogajanju izven meja svoje države, ni odpotoval iz Grčije.

Tasos spada v generacijo odraslih, ki so živeli in uživali v fiktivni grški potrošniški matrici poletnih hišic, novozgrajenih avtocest in olimpijskih iger 2004. Za njihovo generacijo je posebej značilno, da so nesposobni, neopremljeni in nekompetentni soočanja z novo nastalo družbeno in evropsko paradigmo. Sprejeli so slabo plačana dela, četudi so nekoč že bili plačani primerno svoji izobrazbi ter se pasivno preselili med svoje otroške junake.

Značilno je, da jih je lovila tradicionalna družinska mreža ter znotraj formirala novo obliko grškega družinskega modela, ki je nekoč v zgodovini, kot v večini mediteranskih držav, že obstajala. Vendar nov grški sin, nasprotno od tistih iz preteklosti, ni oče in delavec, ki bi v hiši svojih staršev nadstropje nižje, skrbel za lastno družino. Današnji grški sin je samski. Ima pameten telefon, kupuje oblačila dostopnih blagovnih znamk in verjame, da je obdobje krize samo prehodno ter bo nekoč spet prejemal plačo tisoč evrov. Svoja upanja argumentira na političnih floskulah in medijskih predpostavkah ter zato lastnem dojemanju realnosti.

                                                                               ***

Ženska stehta čebulo, prilepi listek s ceno na plastično vrečko in jo zaveže. Odpravi se do nakupovalnega vozička, kjer jo čaka sin. Čebulo položi med druge produkte in ugotovi: »Dober fižol si izbral. Danes ga bom namočila in jutri ga bomo že lahko jedli.« Moški molče odpelje voziček do blagajne, razdeli izdelke po tekočem traku in jih po tem, ko njegova spremljevalka poravna račun, zloži v nakupovalno vrečko, pripravljeno za tedenski obisk supermarketa. »Zdaj pa na kosilo,« veselo napove priletna ženska. Moški jo pogleda, prikima in par skupaj zapusti nakupovalno avanturo.