Sezona pohajkovanja po naravi je tu. Najboljša stvar, ki jo lahko naredite, je, da se podate ven, na vrtove, v gozdove, k rekam, jezerom in morju, druga najboljša stvar, ki jo lahko naredite, pa je, da preberete kako dobro knjigo o naravi, ki vas bo še bolj spodbudila pri raziskovanju sveta okoli sebe. Publicistko in novinarko Ireno Štaudohar, avtorico knjige Fižolozofija, smo povabili, da je za AirBeletrino pripravila seznam knjig o naravi, ki jih priporoča v branje.
Nan Sheperd: Živa gora (UMco, 2019, prevod Miriam Drev)
Knjiga škotske pesnice je klasika in zame ena najlepše napisanih knjig o naravi. Avtorica je zaljubljena v svojo goro v škotskem Višavju, o kateri piše skoraj z erotično strastjo. Odličen je tudi prevod Miriam Drev. Nekatera poglavja zvenijo skorajda budistično, meditativno in filozofsko; stavki o hoji, spoznanju, odkrivanju. A vedno je realistična, čeprav so njene besede pesniške. Razumemo jih in njene izkušnje vidimo pred sabo kot na filmskem platnu. Tako lepo zapiše, da ko človek več ur brez prestanka hodi, njegovo meso postane skoraj prosojno.
Robert Macfarlane: The Old Ways (Penguin, 2012)
Macfarlaine je eden mojih najljubših naravopiscev. V tej knjigi opisuje pešpoti, ki jih je prehodil na Škotskem, v Palestini, na Kitajskem … Podnevi, ponoči, v dežju in snegu. Ko so ga v nekem intervjuju vprašali, o katerih podobah iz narave največkrat sanja, pove, da so to svetleče oči živali v nočnem gozdu.
Peter Wohlleben: Skrivno življenje dreves (Narava, 2016, prevod Petra Piber)
Uspešnica, ki jo je napisal gozdar in nam v njej odkril, da ni res, kot so nas učili v šoli, da je gozd eno samo tekmovanje živih bitij za prostor in hrano. Kot odkriva avtor knjige, je gozd zgodba o sodelovanju. Opisuje, kako si drevesa pomagajo, kako je podgobje pravi internet gozdnih informacij in čudežni svet, o katerem tako malo vemo.
Sylvain Tesson: Consolations of the Forest (Penguin, 2013)
Francoski avtor tako lepo piše o tem, kako je več mesecev v samoti živel ob Bajkalskem jezeru. Obkrožen z naravo. Brez ljudi. Cele dneve je hodil naokrog in opazoval sibirske gozdne živali. Videl je ljubezen, tesnobo, strah, boj za oblast, dramo, radovednost, pohoto, nežnost, naklonjenost, vztrajnost, potrpežljivost. Kraj, ki ga nikoli ni pozabil.
Robert Louis Stevenson: Popotovanje z oslico čez Sevene (UMco, 2018, prevod Anja Radaljac)
Leta 1978 se je Škot Robert Louis Stevenson, ki je bil takrat v poznih dvajsetih letih, odpravil v Francijo in se podal na potovanje čez Sevene. Od nekdaj si je želel biti pisatelj, a je do tedaj v časopisih objavil le nekaj krajših zapisov. Kasneje je zaslovel z avanturistično knjigo Otok zakladov in grozljivko Doktor Jekyll in gospod Hyde. Njegova zgodba o potovanju je danes že potopisna klasika, v kateri zapiše, da smo vsi popotniki po divjini tega sveta in da smo vsi tudi popotniki z osli ter da je najboljša stvar, ki jo najdemo na potovanjih, iskren prijatelj, ki je nagrada življenja – njegov prijatelj je bila trmasta oslica.
Andrea Wulf: Iznajdba narave (UMco, 2017, prevod Anja Radaljac)
Knjiga govori o najslavnejšem znanstvenik na svetu Alexandru von Humboldtu, ki je odkrival gore, rastline in živalske vrste. Gnala ga je neverjetna radovednost, hodil je tako dolgo, da so mu včasih razpadli čevlji. Ta neutrudni naravoslovec je prijateljeval z vsemi sodobniki svojega časa, od Goetheja do Jeffersona. Verjel je, da mora biti znanje dostopno vsem. Bil je očaran nad znanstvenimi instrumenti, meritvami in opazovanji, obenem pa ga je gnalo tudi občutje čudenja. Seveda je bilo treba naravo izmeriti in analizirati, vendar je hkrati verjel, da bi moral velik del našega odnosa do sveta narave temeljiti na občutkih in čustvih.
Patrik Svensson: Evangelij po jeguljah (Mladinska knjiga, 2022, prevod Petra Piber)
Velika švedska uspešnica, ki govori o živali, ki ima najbolj nenavaden življenjski krog od vseh bitji na planetu. V knjigi izvemo, da je Freud, še preden je postal psihoanalitik, v Trstu preučeval jegulje, želel je najti jeguljo z moškimi spolnimi organi, saj takrat še niso vedeli, da jegulji moški spolni organi zrastejo šele, tik preden se pari. Vse se začne v Sargaškem morju v Atlantskem oceanu, premičnem morskem čudežu, ki ga obdajajo štirje oceanski tokovi, tam se rodi jegulja, ki preplava cel ocean, da bi lahko drugi del svojega življenja bivala v rekah.
Tove Jansson: Poletna knjiga (Mladinska knjiga, 2005, prevod Darinka Soban)
Pripoved o babici in vnučki na otoku v Finskem zalivu. Zgodba o prijateljstvu, otroštvu in naravi. O morju in majhnih stvareh, ki nas za vedno zaznamujejo. Mojstrovina znane švedske pisateljice. Takšna poletja lahko doživimo le v otroštvu, ki se zdijo dolga, kot da se nikoli ne bodo končala.
Colette: Claudinin dom (Mladinska knjiga, prevod Radojka Vrančič)
Colette ni bila le ena največjih francoskih pisateljic ampak tudi divji otrok, ki ga je njena mama Sido naučila tako veliko o naravi in živalih. Njihova hiša je bila vedno polna živali, pa tudi vseh ljudi, ki so se znašli v stiski. Mama je imela velikanski vrt, ki je bil divji kot raj, imela je udomačenega pajka, ki je zvečer pil njen kakav in Colette je imela udomačene lastovke, ki so se včasih skrivale v njenih bujnih laseh.
Roger Deakin: Waterlog (Tin House, 2022)
Izjemno lepo napisana klasika, ki jo rada prebiram, kadar premišljujem o vodi. Njegov jezik je liričen in včasih zelo zabaven. Avtor se namreč odloči, da bo preplaval Veliko Britanijo – vse njene reke, jezera in mlake. Ko plava, se mu zdi, kot da gre pod kožo stvarem, da se uči nečesa novega, da je osvobojen gravitacije in teže. »Včasih sem, ko se odpravim na plavanje, žalosten in melanholičen, a ko pridem ven, si največkrat veselo požvižgavam,« zapiše te preproste občutke in spremembe. V knjigi so tudi zgodbe o navdušenih plavalcih od Darwina do Byrona, ki je vedno hotel živeti ob morju, reki ali jezeru, da se je lahko kopal.