Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju
»To je ljubezenska zgodba o zametkih partizanskega oziroma odporniškega gibanja v Ljubljani z malo mitologije, mogoče fantastičnimi elementi, ki tako … kar malo začarajo.«
Tako je novinar in glasbenik Uroš Škerl Kramberger utemeljil svoj izbor knjige, ki jo podrobneje predstavljamo v AirBeletrinenem podkastu Območje lagodja.
Knjiga bralce popelje v čas med drugo svetovno vojno, ko je bila Ljubljana med italijansko okupacijo obdana z žico. Osredotoči se predvsem na Šiško. V ospredje postavi zgodbo rahlo uporniškega šestnajstletnega Ivana Kneza, ki mora med odraščanjem manevrirati med raznolikimi ovirami, in sicer tako v dobesednem kot prenesenem pomenu, ter se postavljati po robu ali pa se vsaj spretno izogibati italijanskim vojakom, ki ne poznajo milosti niti do otrok in mladine. Knez se mora tako izogibati grožnji koncentracijskega taborišča, medtem ko krepi sodelovanje s slovenskimi obveščevalci, pa se počasi kali v oefovca, hkrati pa se sooča še z izzivi odraščanja.
A knjiga je bila za Uroša Škerla Krambergerja še nekaj več. Mestoma je nekakšno nadaljevanje zgodb v literarnih preobleki, zgodb, ki mu jih je pripovedovala njegova stara mama, ki je živela v Šiški.
»Zaradi tega gre za malce družinske zgodovine, njene pripovedi imam v živem spominu, saj je rada govorila o tem, sploh če si jo še malo povprašal.«
Ena izmed Kraljevih zgodb govori o srečanju glavnega junaka Ivana Kneza s slikarjem Hinkom Smrekarjem. Urošu je stara mama pripovedovala, da je bil lokalna legenda in da je živel nedaleč stran od njihove hiše. Med branjem romana je opazil, da se elementi iz njenega pripovedovanja ujemajo z opisi v knjigi. Vedela je denimo, da je imel pri sebi skrivni radio. »Ta je imel velik pomen v kontekstu tistega časa, saj je bil pomemben del dviganja narodne zavesti,« je povedal v podkastu. Vendar pa so skrivnostne akcije povzročile tudi Smrekarjevo smrt. Nekoč ga je prestregla italijanska patrulja in ko je pregledala njegovo aktovko, je v njej našla ilegalno brošuro. Naslednjega dne so ga brez sodnega postopka odpeljali do Gramozne jame in ustrelili.
Ne bom se več drsal na bajerju je tretje literarno delo Lada Kralja. Bil je literarni in gledališki kritik, profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, dramaturg, urednik ter prevajalec. Med drugim je bil soustanovitelj Gledališča Glej, ustanovitelj gledališča Pekarna in umetniški vodja SNG Drama.
Svoje prvo literarno delo, zbirko petih zgodb Kosec koso brusi, je objavil leta 2010. Štiri leta pozneje je napisal roman Če delaš omleto in nazadnje lani izdal knjigo Ne bom se več drsal na bajerju. Zanjo je posthumno prejel nagrado kresnik.
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in svet, kakršnega so poznali, obrnil na glavo? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.