Dovolj imam osamljenih žensk.
Otožnih. Užaloščenih. Zapuščenih.
Katerih duše lebdijo
Kot v morje vržene steklenice s sporočilom.
Dovolj imam objokovalk.
Dovolj soudeleženk, družabnic, sester.
Starih devic in lovač. Večnih vdov,
Ki jim iz srca curlja in kaplja
Kot iz pokvarjene pipe.
Dovolj imam tega pogrebnega marša.
Z vami nimam več nič.
Dovolj imam poskočnih mamic
In zvestih soprog s povešenimi pogledi –
Varuhinj lanskega snega in rajskih vrtov.
Dovolj imam vaših spominskih knjig in herbarijev,
Stisnjenih deviških kožic in zlikanih gub.
Dovolj vaših zamrznjenih talentov,
Podušenih v loncu Njegove najljubše jedi.
Vaših jeter in ocvrtih možganov.
Vaših praznih postelj in zloščenega parketa,
Po katerem se plazi mesečina
Namesto shakespearovske živali z dvema hrbtenicama.
Z vami nimam nič.
Dovolj imam vaših zavaljenih zadnjic,
Podbradkov, podočnjakov, splavov.
Vaših diet, depilacij, ondulacij.
Vaših dekoltejev, visokih pet,
Šlicev in ostalih zatičev.
Dovolj imam nogic pod mizo,
Pogledov izpod čela.
Licitiranja in razprodajanja:
Kdo-bo-komu, Kdo-bo-koga.
Dovolj imam vaših aperitivov in desertov,
Mladih sršenov in nenevarnih čmrljev –
Vaših sladkih strupov.
Brezglavo ljubljenih in večnih ljubezni.
Vašega Sedmega neba, ki sega
Do konic
Njegovih čevljev.Vaših
betlehemskih jaslic – Njegovega mednožja.
Dovolj imam vašega »Po željah poslušalcev«.
Vaš never more je že zlajnana pesem,
Evergreen vaših poznih pomladi.
Vse bi dale za enega moškega
V podobi nemočnega boga,
Ve, Adamova rebra.
Z vami nimam nič.
Bila bi akrobatka na trapezu,
Vrvohodka, krotilka levov.
Skozi ognjeni obroč bi skočila
V vsako srce in grlo
In se znova rodila v porodnih bolečinah.
Vse bi naredila enako, pa spet drugače.
In njegovo ljubljeno glavo
Na svojem trebuhu – Salominem pladnju.
Radmila Lazić je letošnja častna gostja Dnevov poezije in vina 2019, ki se začenjajo danes, trajali pa bodo vse do sobote. Ob tej priložnosti je v slovenščini v prevodu Urbna Vovka izšla tudi njena zbirka Brez anestezije, v kateri je objavljena tudi pričujoča pesem.