Najbolj razvpito ime Fabule je letos Irvine Welsh (Edinburg, 1958), škotska heroinska ikona, ki je Edinburgu z delom Trainspotting postavil svojevrsten literarni spomenik. Roman je ob izidu leta 1993 pretresel britansko literarno javnost, tri leta pozneje pa je režiser Danny Boyle z ekranizacijo pretresel še svet. Welsh je s svojim prvencem namreč izkoristil enega največjih emancipacijskih potencialov umetnosti – dal je besedo tistim, ki je niso imeli. V njegovem primeru zafiksanim mulcem iz delavskih družin edinburškega pristanišča Leith.
Sin natakarice in pristaniškega delavca, ki je v življenju počel vse, od popravljanja televizorjev do opremljanja stanovanj, diplomiral pa iz ustvarjanja enakih možnosti za ženske, je kot vsak pošten ekstremist človek tisočerih nasprotij. Čeprav s svojimi koreninami in literaturo globoko pogreznjen v delavski razred, danes o sebi pravi, da je prej pripadnik višjega kot srednjega razreda. Ljubitelj udobja, ki rad poseda v naslanjaču in skozi okno zre na svoj vrt, uživa v literaturi Jane Austen in George Eliot, včasih pa obišče tudi kakšen filmski festival. Je eden izmed tistih, ki so trde droge z leti zamenjali za maraton, večdnevne žure za večmesečno pisanje, Leith pa za Miami. Njegova literatura medtem kljub vsemu trmasto vztraja v svojem rojstnem habitatu socialnega podrealizma, med jeznimi in zdolgočasenimi lumpenproletarci.
Fabula poleg literarnega večera z Welshem ponuja tudi njegovo zadnjo zbirko kratkih zgodb, ki je leta 2009 izšla pod naslovom Pogreto zelje. Kot namiguje naslov, gre za zbirko že objavljenih besedil, med katerimi je izjema zgolj zadnje, Jaz sem Miami. Pogreto zelje ponuja marsikaj, od najstnice, ki jo napumpajo vesoljci, do moža, ki mu nogomet pomeni več od ženinega življenja, predvsem pa ponuja tisto, kar je na Welshevi literaturi morda najmočnejše – njegovo sijajno jezikovno karakterizacijo likov, pri čemer gre velika pohvala tudi slovenskim prevajalcem (Welsha že vajenemu Andreju E. Skubicu, Bredi Biščak in Jerneju Županiču), ki so Welshevo poulično škotščino dovolj dostojno predelali v slovenščino.
Za Welsha pravijo, da že vse življenje po kratkih zgodbah piše en in isti roman – Trainspotting je bil cikel kratkih zgodb, ki so se prelile v skupno naracijo, lani so izšli Skagboys, ki so njegova predzgodba, leta 2002 Porno, ki je bil njegovo nadaljevanje, nekatere že znane like pa najdemo tudi v Pogretem zelju. Dejstvo pa je, da Welsh, tudi kadar zamenja repertoar že znanih obrazov, res vztrajno pripoveduje eno in isto zgodbo o frustraciji ljudi, za katere prihodnost ni bila predvidena, nočejo pa pristati na strahopetni defetizem. Fascinirajo ga beda, neuspeh ter neskončna zmožnost človekovega duha, da kljub vsem nasprotnim razlogom trdovratno vztraja pri optimizmu. Zanalašč. Ker je življenje bolesten, prekrasen nesmisel.
Irvine Welsh: Pogreto zelje. Prevod: Breda Biščak, Andrej E. Skubic, Jernej Županič. Študentska založba, zbirka Žepna Beletrina 2013, 340 str., 5€.
Irvine Welsh bo v Klubu Cankarjevega doma nastopil danes, 2. marca 2013, ob 20.00. Trainspotting si 3. marca 2013 na velikem platnu lahko ogledate v Kinoteki.
Besedilo je bilo najprej objavljeno v Pogledih.
