AirBeletrina - Festival, ki je zadel živec časa
Panorama 23. 5. 2020

Festival, ki je zadel živec časa

Otvoritveni dogodek Festivala upanja.

Karantena zaradi epidemije nevarne nalezljive bolezni je lahko čas, na katerem poganjajo temna občutja tesnobe, panike, osamljenosti in obupa, lahko pa je tudi čas za ustvarjalnost, refleksijo in nove začetke. Prav v tem smislu je situacijo, v katero smo vrženi v zadnjih mesecih, razumela založba Beletrina, ki je v času, ko je večina kulturnih organizacij zaprla svoja vrata, zagnala Festival upanja (Festival of Hope), spletni dogodek, ki je postal prava uspešnica. Na njem je nastopilo skoraj petsto pesnikov in pesnic z vsega sveta, dosegel pa je okoli 120 tisoč uporabnikov. Največ spletnih ogledov so zabeležili iz ZDA, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Slovenije in Francije, otvoritveni dogodek, na katerem so nastopili kitajski pesnik Yang Lian, ameriška pesnica Carolyn Forché, indijska pesnica Sharmistha Mohanty ter slovenski pesnik in urednik Aleš Šteger, pa si je ogledalo 7400 ljudi.

Gostiteljica prireditve, ki je v svojem bistvu mednarodni pesniški festival, je evropska platforma za poezijo Versopolis. Dogajanje se odvija na spletni strani Verospolis Review (https://www.versopolis.com/), pa tudi na družbenih omrežjih Versopolisa (Facebook, Instagram).

K sodelovanju so povabili partnerje Versopolisa, z odprtim klicem pa so pridobili še številne druge sodelujoče, skupaj osemdeset festivalskih partnerjev iz 37 držav. Med njimi so svetovno ugledni pesniški festivali (Poetry International Rotterdam, Festival Internacional de Poesía de la Ciudad de MéxicoPEN World Voices iz New Yorka in mednarodni pesniški festival iz Šanghaja). Ponosni pa so tudi na to, da so k sodelovanju pritegnili ugledne pesnike in pesnice (Lawrence Ferlinghetti, Raúl ZuritaRita DoveIlma Rakusa, Zhai Yongming, Juan Carlos Mestre, Bei Dao ...)

Strokovnjakinja za komuniciranje z javnostmi z Dunaja Ana Berlin, ki je sodelovala pri pripravi festivala, pravi: »Mislim, da je bila ideja ustvariti upanje s pomočjo digitalne platforme in z viri, ki smo jih imeli na razpolago, zelo drzna. A mislim tudi, da je preprostost ideje v kombinaciji z zelo specifično situacijo ustvarila trenutek, ki ga ni nihče pričakoval. Menili smo, da se bo naši iniciativi pridružilo petnajst do dvajset partnerjev, na koncu pa se nam jih je pridružilo 80, program pa bo trajal tri mesece namesto predvidenega enega tedna. Tako velik odmev je bil zagotovo veliko presenečenje.«

Kitajski pesnik Bei Dao nastopa na Festivalu upanja.

Pri vsem skupaj je še najbolj presenetljivo to, da so projekt izvedli brez večjih predhodnih priprav in s proračunom, ki je skoraj enak ničli, je povedal programski urednik založbe Beletrina Aleš Šteger, in pa to, da je bil odziv tako pri sodelujočih kot pri publiki zares dober. »Lepo je bilo videti, kako se je preko našega festivala ustvarila mednarodna povezava v pesniški skupnosti. Bili smo motivirani, povezalo nas je izredno stanje, jasno se je pokazalo, da ima poezija v taki situaciji svoje mesto. Zgleda, da smo s tem festivalom zadeli živec časa,« je dodal.

Tudi Ana Berlin poudarja, da posebnih težav pri organizaciji ni bilo, ekipa je delala zelo učinkovito, kljub temu da se je v živo sestala le enkrat, ostalo komunikacijo pa so opravili po skajpu. »Vsi smo bili motivirani in veseli, da lahko delamo pri takem eksperimentalnem projektu v izzivalnih časih,« poudarja.

Pisateljico in urednico Versopolis Reviewa Ano Schnabl, ki je sodelovala v organizacijski ekipi, je pri Festivalu upanja prav tako najbolj presenetil odziv. »Da bodo organizacije in festivali s Festivalom upanja želeli sodelovati v taki meri, tako intenzivno, je res bilo nenadejano. Zdelo se je celo, da bi morala takšna iniciativa nastopiti že mnogo prej,« je povedala. Na vprašanje, kaj jo je v programu festivala najbolj navdušilo, odgovarja: »Najbolj zanimiva stvar v festivalskem dogajanju je bilo zlasti bogastvo pristopov k ustvarjanju digitalnih dogodkov.« Še posebej so jo navdušili impozantni prispevki Lege Italiane, organizacije, ki se posveča pesniškim slemom, prispevali so – tako vizualno kot besedilno – izjemno kakovostne izvirne video pesmi. Po njenem mnenju lahko ta festival postane model za organizacijo dogodkov v prihodnje. »Ravno zato, ker festivali in druge organizacije želijo sodelovati v nečem nadnacionalnem in zlasti povezovalnem,« pravi. Tudi po besedah  Aleša Štegra pri Beletrini razmišljajo, da bi nekaj podobnega ponovili naslednje leto, a z drugačnimi vsebinami.

Evropska komisija je pohvalila Festival upanja kot primer dobre prakse.

Osrednji festivalski teden je bil med 23. in 30. aprilom, a ker se je izkazalo, da je festival zelo uspešen, so ga podaljšali do druge polovice junija. V naslednjih dneh nas čaka še kar nekaj zanimivih dogodkov. Ana Schnabl pravi: »V prihodnjem tednu potujemo na Kitajsko s Survivors Poetry Magazine in v Indijo z The Chair Poetry Festival. Oba festivala predstavljata najbolj ‘vroče’ avtorje in avtorice, zato prispevkov res ne gre zamuditi.«

Evropska komisija je Festival upanja prepoznala in izpostavila kot primer dobre prakse na področju kulture v času koronavirusa. Kot močan povezovalni kulturni dogodek ga je predstavila Susanne Conze, govorka Evropske komisije za področje kulture, izobraževanja, športa, mladih, demokracije in demografije. »Festival pripoveduje o upanju, prihodnosti in priložnostih, intenziven pesniški program pa si vsak dan ogleda na tisoče gledalcev. Vabimo vas, da užijete poezijo z vseh koncev sveta,« je k spremljanju festivala povabila Susanne Conze.

»Iz te izkušnje smo se veliko naučili. Kulturni dogodki na digitalni platformi imajo svoje prednosti – lahko postanejo globalni, publika pa jih lahko doživlja s tempom in v okolju, ki si ga sama določi. Festival upanja dokazuje, kako velika je pesniška skupnost, in pa to, da imamo skupne strahove in upanja in da publiko zanima, kaj imajo pesniki povedati,« meni Ana Berlin. Konkretno sporočilo festivala pa je po njenih besedah to, da ne glede na to, kako neprijetne in nepričakovane so okoliščine, lahko s pozitivnim razmišljanjem ustvarimo pozitivno energijo. Poezija je v bistvu človeškega in lahko prečka meje, kulturne razlike in pandemije ter nas poveže na globalni ravni, zaključuje Ana Berlin.