Primož Sturman (Trst, 1980) je že med študijem sodobne zgodovine na Univerzi v Trstu deloval kot honorarni novinar in publicist. Po diplomi (2007) se je preusmeril v poučevanje slovenskega jezika in književnosti ter zgodovine na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Leta 2010 se je iz rodnega mesta preselil čez slovensko-italijansko mejo na Kras, v zaselek Brje pri Koprivi, kjer danes živi s svojo družino. Literarno se je začel udejstvovati pred približno desetimi leti, najprej kot pesnik in prevajalec, nato pa še kot prozaist. Leta 2012 je z Borisom Pahorjem in Dragom Jančarjem sodeloval pri izdaji političnih spisov disidenta in emigranta Franca Jeze, ki je veliko pred časom pisal o samostojni Sloveniji. Knjižni prvenec Gorica je naša je objavil leta 2018 pri mariborski založbi Litera, leta 2020 v samozaložbi izdal svojo drugo zbirko kratkih zgodb Sinteze. Pri Slovenski matici je leta 2021 izšel njegov slovenski prevod romana Akacijev gozd istrsko-tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze. Spomladi 2022 je pri mariborski Literi izdal roman Enajst mesecev žitne kave, ki se dogaja med Trstom in Krasom.
