V času karantene, ko so bile knjižnice in knjigarne zaprte, je bil edini način, da si izposodimo ali kupimo elektronsko knjigo v slovenskem jeziku 24 ur na dan, 7 dni v tednu, od koderkoli na svetu – Biblos. Edina slovenska e-knjižnica in e-knjigarna, ki je leta 2013 nastal pod okriljem Beletrine, v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in institutom IZUM, skrbnikom sistema Cobiss. Od sredine marca Biblos beleži eksponentno rast izposoje, ki verjetno napoveduje tudi dolgoročne spremembe bralnih navad. Pogovarjali smo se z Markom Hercogom, tehničnim direktorjem Beletrine, ki je v Sloveniji največji strokovnjak za področje e-knjige in gonilna sila Biblosa od samega začetka, sicer pa tehnični urednik, ki je v založništvu že 25 let.
Najprej vprašanje, kaj sploh je e- knjiga?
Lahko formuliramo takole: je besedilo, ki je posebej prilagojeno za prikaz na e-napravah z namenom čim boljše bralne izkušnje. Beremo jo lahko na večini mobilnih naprav, tablicah, prenosnih in stacionarnih računalnikih.
Kako se je začela zgodba z Biblosom?
Začetek je povezan s pojavom e-knjige in uveljavitvijo velikih sistemov za distribucijo e-knjig (Amazon, Kobo …), kjer je dominiralo gradivo v angleškem jeziku. Ker pri nas tovrstne ponudbe ni bilo, so uporabniki začeli posegati po tujejezičnih knjigah. Poznali smo izkušnje iz tujine, kjer je e-branje v tujem jeziku skoraj popolnoma izpodrinilo branje v maternem jeziku in tega scenarija si nismo želeli še s slovenskim jezikom. Zamisel o zagonu pionirskega projekta Biblos se je porodila v dialogu s slovenskimi splošnimi knjižnicami, ki so se takrat soočale s konkurenčnimi trendi digitalizacije, saj je e-branje ponujalo tudi odgovor na težave starejših in slabovidnih oseb, ki potrebujejo povečavo črk in nastavitev osvetlitve zaslona, pa tudi za bralce, ki se znajdejo v neenakem položaju, ker izposoja knjig zaradi oddaljenosti knjižnic in knjigarn ni možna. Biblos je bil zasnovan kot distribucijska platforma, ki omogoča tako oddaljeno izposojo kot branje na različnih napravah (na bralnikih, telefonih in tablicah ali računalnikih), hkrati pa smo imeli že od začetka vizijo, da bo sistem javno dostopen za vse uporabnike slovenskih knjižnic ter da uporaba ne bo predstavljala dodatnega stroška za uporabnika. Zasnova Biblosa je terjala dve leti intenzivnega zbiranja, izmenjave in analize informacij ter obiskovanja strokovnih konferenc in sejmov. V letu 2012 smo zasnovali arhitekturo celotnega sistema in prešli v operativno izvedbo. Biblos je zaživel najprej kot pilotni testni projekt, v katerem je sodelovalo manjše število knjižnic, potem pa smo v letu 2013 prešli v operativno delovanje.
Zakaj se niste že na začetku povezali z Amazonom?
Pri povezovanju sistemov gre velikokrat za tehnične prepreke, saj večina od teh sistemov ni zasnovanih z idejo, da bi omogočala povezljivost. Potem je tu tudi ekonomski faktor – vsak uporablja svoj poslovni model. Glavni problem pa je, da samo gradivo večinoma nima možnosti prostega prehajanja – govorim o pravicah, ker založniški trg deluje tako, da večina lokalnih založnikov nima možnosti zakupa avtorskih pravic, ki bi omogočale distribucijo na širšem svetovnem območju oziroma so pravice praviloma omejene na ožje področje. Tudi ko smo preučevali možnosti, če bi lahko povezali evropske knjižnične sisteme med sabo, smo trčili ob težavo, kako bi knjiga lahko prešla mejo. Nabor gradiva bi bil zaradi prej omenjene težave tako majhen, da zagon sistema ne bi bil smiseln.
Kako deluje branje e-knjig z Biblosa?
Biblos je zasnovan tako, da ga lahko uporablja vsak, ki je vsaj osnovno računalniško pismen, namenjen je vsem starostnim skupinam, od otrok do najstarejših, potrebujemo pa še ustrezno elektronsko napravo, kot so e-bralnik, tablica, računalnik ali pametni telefon. Za izposojo elektronskih knjig morate biti član ene izmed slovenskih splošnih knjižnic. Ob včlanitvi v knjižnico dobi uporabnik člansko številko in geslo za Mojo knjižnico, potem pa se postopki nekoliko med seboj razlikujejo glede na to, na kateri napravi e-knjige beremo, lahko na osebnem računalniku, tablici, telefonu z iOS ali Android sistemom, najboljša možnost pa je nedvomno branje na bralnikih. Še posebej primeren, zaradi slovenskega vmesnika, je bralnik inkBook. Navodila za vsakega od teh načinov izposoje najdete na spletni strani Biblos.si. Nabor knjig in razpoložljivo število posameznih naslovov sta odvisna od same knjižnice, v katero ste včlanjeni. Tu si želimo priti uporabnikom Biblosa čim bliže in s knjižničarji si zelo prizadevamo, da bi bile e-knjige še posebej v teh težkih časih v čim večjem številu na voljo.
Na Biblosu si je mogoče izposoditi štiri knjige naenkrat za obdobje dveh tednov. Po tem času se dostop do knjig prekine, zato zamudnin ni. Seveda lahko knjige, ki jih preberemo, pred potekom izposoje predčasno vrnemo, tiste, ki pa nam jih ni uspelo prebrati, pa si lahko ponovno izposodimo.
Je bilo v času karantene kaj drugače?
Tudi v tem obdobju je tehnična ekipa Beletrine poskrbela, da je sistem gladko deloval, je pa res, da smo bili soočeni s tem, da smo morali servisirati veliko večje povpraševanje oziroma promet, zato smo v zadnjem času naredili kar nekaj nadgradenj in prilagoditev za izboljšanje učinkovitosti in zmogljivosti sistema. Najbolj zahtevna pa je bila podpora novim uporabnikom, ki sistema še ne obvladajo, tem so na spletni strani Biblos na voljo navodila in video vodniki. Poleg teh navodil, ki so zelo obiskana, pa uporabniki včasih potrebujejo dodatno pomoč in usmerjanje po korakih. Zato imamo na voljo spletno in telefonsko pomoč ekipe, ki dela s polno paro.
V Sloveniji obstajajo različne platforme, ki se spogledujejo z e-branjem, med drugim dLib, Emka, Kamra, Biblos. V čem je Biblos specifičen?
Primarni namen Biblosa je distribucija aktualnega knjižnega gradiva v slovenskem jeziku, se pravi omogočanje branja oziroma izposoja e-knjig za vse uporabnike slovenskih splošnih knjižnic, NUK-a in knjižnice za slepe in slabovidne Minke Skaberne, ter nakup e-knjig za vse zainteresirane uporabnike. Ostali omenjeni sistemi ali posedujejo manjše število naslovov in še to le za nakup, kot recimo Emka, ali ponujajo dostop do večinoma bolj arhivskega gradiva – digitalna knjižnica Slovenije dLib.si, ki deluje v okviru NUK, ima na primer več kot 850.000 enot gradiva, revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in priročnikov.
Trenutno je na Biblosu več kot 4000 knjig, kar je veliko, vendar bi si bralci želeli še več e-knjig v slovenščini. Zakaj jih ni več?
Število knjig nenehno narašča. Je pa odvisno od produkcije slovenskih založnikov. Pri prevodih je še vedno največja težava cena avtorskih pravic za e-verzije tujih leposlovnih del, zato velikokrat umanjkajo kakšne knjige, ki so aktualne, pravice pa so za založbo predrage. V Sloveniji še vedno obstajajo založbe, ki ne razmišljajo o tem, da bi delovale na področju e-založništva. Trenutno na Biblosu sodelujemo s 168 založbami in samozaložniki, vemo pa, da je aktivnih založb, ki izdajo več kot štiri naslove letno, okoli dvesto. Je pa res, da smo v času karantene na Biblosu objavili nekajkrat več novih naslovov kot v enakem obdobju lani tudi zato, ker so nekateri založniki ali avtorji prav zdaj prepoznali svojo priložnost na področju e-knjig.
Kako je v tujini? Obstaja neke vrste prisila, da bi založnik za boljšo dostopnost knjige izdal tudi e-knjigo?
Ne, tukaj gre izključno za komercialni vidik. Določeni založniki so še vedno prepričani, da e-knjige kanibalizirajo prodajo tiskanih knjig, čeprav prodajni rezultati oziroma analize kažejo da gre pri e-knjigi za sobivanje s tiskano knjigo, saj vsaka zaseda svoj specifičen krog žanrov in bralcev. Je pa potrebno izpostaviti dejstvo, da nekatere države subvencionirajo izdajo e-knjig in s tem založnike zavežejo k temu, da morajo biti subvencionirani naslovi na voljo na platformah za distribucijo e-gradiva.
Kar zadeva izposojo e-knjig, obstaja v svetu več modelov.
V osnovi je poslovni model kot ga uporabljamo na Biblosu eden boljših modelov, veliko evropskih držav je povzelo naš model in ga prilagodilo svojemu trgu. Sicer pa obstajata dva modela izposoje v svetovnem merilu: prvi je komercialni sistem, kjer uporabnik proti plačilu mesečne uporabnine različnim komercialnim platformam, katere delujejo na enak način tudi na področju filma in glasbe, dostopa do e-gradiva. Drugi model pa je distribucija s strani javnih sistemov (knjižnic), ki imajo praviloma nekoliko slabšo ponudbo kot komercialni ponudniki – saj ti zadržujejo najboljše naslove za svoje sisteme in jih ne spuščajo takoj v knjižnične sisteme, s čimer si zagotavljajo boljšo obiskanost.
V osnovi sistem za avtorja, ki želi objaviti e-knjigo, deluje takole: obrnem se na Beletrino oziroma podporni center Biblosa, s seboj prinesem knjigo v wordu oziroma pdf formatu in vi ga pretvorite v e-pub, potem pa objavite na Biblosu. Kakšen je realen strošek e-knjige, je res takšna razlika v primerjavi s tiskano knjigo?
Stroške pretvorbe je težko primerjati s produkcijo tiskane knjige, saj je e-knjiga kot datoteka bolj podobna spletni strani kot pa nekemu standardno oblikovanemu PDF dokumentu, ki je danes osnovni format za produkcijo tiskane knjige. Sama pretvorba – ekstrakcija teksta iz obstoječe datoteke za tisk ter predelava v e-pub format za objavo v e-knjigarni, pa ni visok strošek.
To je del, ki ga laik spozna, ko govoriva o e-knjig. V ozadju pa so tu kompleksni sistemi razvoja, zaščite itn. A Slovenija sploh ima strokovnjake, ki obvladajo področje e-knjige, poznaš še koga razen sebe?
Mislim, da pri nas ni kadra, ki bi se načrtno ukvarjal s področjem e-knjige. Na založbah so ljudje, ki skrbijo za pretvorbe, ampak govoriva le o konverziji knjig. Znanja na področju distribucije e-knjige pa so precej specifična, predvsem pa se ves čas se spreminjajo oziroma dopolnjujejo. Informacije so na voljo v mednarodnem prostoru, kjer pa spet ni tako zelo veliko ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Sam se na tem področju ves čas izobražujem, saj moramo pri razvoju sistem, kakršen je danes Biblos, razmišljati za nekaj let vnaprej, tako da bodo stvari, o katerih razmišljamo oziroma jih razvijamo danes, na voljo uporabnikom šele čez nekaj časa. Zadeve se spreminjajo, sicer so standardi v osnovi poenoteni, a prihaja do vedno večjih razlik v sistemih oziroma platformah, kar nas lahko v prihodnosti privede do vse večjih razlik v tehnični kvaliteti samih e-knjig, kar pa za same uporabnike ne bi bilo najbolje.
V času karantene je Biblos dosegel izjemen razmah. Bo po karanteni upad nazaj na izhodiščno stanje ali ne?
Zdi se mi, da se je samo področje e-knjig za mladostnike in otroke nekoliko dvignilo v tem času, sicer pa je izposoja ostalih žanrov ostala v enakem razmerju, le da se je obseg bistveno povečal. Biblos je v tem času omogočil marsikatero branje knjig za bralno značko, domače branje in branje za sprostitev za šolarje, ki so doma. Določeni uporabniki so šele zdaj spoznali, da obstaja možnost e-branja. Že danes vidimo, da se številke ne bodo vrnile na tiste pred karanteno, ker bo kar lep del bralcev ostal pri e-knjigah. Iz tujine vemo, da je približno 20 odstotkov bralcev zapriseženih e-bralcev, malo manj kot dvajset odstotkov bralcev bere oboje, preostali bralci pa imajo raje tiskane knjige. V Sloveniji bo trend branja e-knjig še lep čas rasel, da pridemo do teh razmerij in koronavirus je ta naravni razvoj le pospešil.
Po žanrih izposoj e-knjig so na prvih mestih v marcu ljubezenski romani, e-knjige za mlade in biografije ter spomini. In še zanimivost: ženske posegajo seveda bolj po ljubezenskih romanih in romanih 20. in 21. stoletja, moški pa po kriminalkah. Kaj pa naslovi, po katerih knjigah je te dni največje povpraševanje?
Med knjigami, ki so najbolj brane, je najbolj pogosto na prvem mestu roman Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, sledi kriminalka Jezero Tadeja Goloba, nato na tretjem ljubezenski roman Zvezda večera Susan Elizabeth Phillips, na lestvici najbolj izposojanih sta tudi knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič in Luciferka Svetlane Makarovič, Mateja Šurca in Kotika ter ljubezenski roman Srce vedno zmaga Lise Kleypas.
Verjetno je v teh dneh prišla do izraza predvsem prednost oddaljene izposoje – dostopnosti e-knjig. Obstajajo pa še druge prednosti.
Osnovni prednosti e-knjige sta dve: prva je dostopnost – branje kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli, druga pa je ta, da e-knjiga omogoča olajšano uporabniško izkušnjo branja – povečavo črk, osvetlitev zaslona oziroma nastavitev barvnega odtenka osvetlitve ter nočni način branja.
Nekje sem brala, da če letno preberemo med 20 do 40 e-knjig, prihranimo sečnjo enega drevesa.
Na področju založništva je bilo nekaj časa zaslediti trende eko papirja in podobnega, vendar je danes že tako veliko surovin za knjige recikliranih, da to ni več stvar poudarka. Samo branje e-knjig ne pomeni velike porabe energije, baterije zdržijo dolgo in tudi sami bralniki imajo življenjsko dobo vsaj štiri leta, če ne več.
Kako pa je z domačo e-knjižnico? Če berem na računalniku, se mi knjige z Biblosa shranjujejo v računalniku, ko berem na bralniku, so spet shranjene v bralniku, kaj pa se zgodi s knjigami, ko kupim nov bralnik ali želim brati s pametnega telefona?
Vse, kar nekdo kupi, je vezano na njegov račun. Govoriva o knjižnici v oblaku, do katere lahko uporabnik dostopa z različnimi napravami, je pa omejeno število teh naprav. Če se naša naprava uniči, nam jo ukradejo lahko s priklopom nove naprave prikličemo te knjige na novo napravo. E-knjiga, ki jo kupimo, bi morala biti na voljo večno oziroma dokler sam sistem funkcionira, ni pogojena s samo napravo, ki je le orodje pri samem branju e-knjige.
Področje založništva v svetu zelo dobro poznaš, udeležuješ se knjižnih sejmov po vsem svetu in če se prav spomnim, je bilo v Frankfurtu lani celo nadstropje namenjeno e-knjigi in zvočni knjigi.
E-knjiga kot taka je že tako močno implementirana, da je že del normalne knjižne produkcije. Na največjih svetovnih knjižnih sejmih je primarna dejavnost nakup oziroma urejanje avtorskih pravic in z njimi povezanih stvari. Novosti, kot je bilo pred leti področje e-knjige, ki je danes že popolnoma integrirano v področje komunikacije in poslovne sisteme na področju založništva, pa so še vedno izpostavljene. Takšne pozornosti je danes deležna zvočna knjiga, ki je v zadnjih dveh letih doživela velik preboj in ima zato dandanes na sejmih izpostavljenost, kot jo je pred časom bila deležna e-knjiga, tako da bo tudi letos poseben del prostora in dogajanja na največjem svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu namenjen temu.
E-knjiga je najprej beležila eksponentno rast in povzročala bojazen, da bo povzročila zaton tiskane knjige, v zadnjem času pa trg e-knjige v svetu upada. Je to tudi na račun avdio knjig, ki postaja velik svetovni trend?
Mislim, da neposrednih povezav ni. Tudi to upadanje ne drži čisto: nekje je upadanje, nekje je rast. Kolikor spremljam, se je e-knjiga uveljavila v nekaterih žanrih in prevzela velik delež bralcev, v nekaterih žanrih pa se je umaknila.
Je strah, da se e-knjiga zajeda v tiskano knjigo, upravičen?
Predvsem gre pri e-knjigi za primat pri lažjih žanrih, na teh področjih e-knjiga dolgoročno dominira, ker se je izkazala za bolj praktičen format za počitniško branje, v anglosaksonskem svetu gre za knjige, ki so dejansko mišljene za enkratno branje, torej da jih prebereš in odvržeš. Izkazalo se je, da na nekaterih področjih tiskana in e-knjiga odlično sobivata, bralci se potem odločajo za to, kaj jim je v dani situaciji bolj uporabno. Pri turističnih vodičih se je tudi zgodilo, da je e-knjiga v določeni meri izpodrinila tiskano knjigo, na področju kuharskih knjig je uravnotežena uporaba obeh oblik. Je pa potrebno izpostaviti, da je karantena že sedaj zelo spremenila statistike, e-branje je povsod, tudi pri nas, v marcu in aprilu poskočilo tudi za več sto odstotkov. Biblos je samo od začetka karantene do danes zabeležil več kot 104.000 izposoj, kar je izjemna številka, če jo primerjamo z malo manj kot 100.000 izposojami v celem lanskem letu. S 300 povprečnih dnevnih izposoj pred kriznimi razmerami smo prišli na skoraj 2700 izposoj v enem dnevu, velik del tega predstavljajo novi uporabniki. V povprečju je Biblos pred uvedbo karantene na tedenski ravni obiskalo okoli 1000 uporabnikov, sedaj pa se številka približuje številu 10.000. Od tega je gotovo polovica novih uporabnikov. Šele naslednje leto bomo lahko opazovali z razdalje, kako je koronaodtis vplival na dolgoročne bralne navade. Nekateri ljudje, ki so bili zdaj primorani preklopit v e-format branja, se bodo sicer vrnili nazaj h tiskani knjigi, veliko pa jih bo e-knjigo uporabljajo kot vzporedno možnost branja tiskani knjigi. Ker zdaj obe različici poznamo, se bomo odločali o obliki branja glede na situacijo, v kateri bomo: za dopust bomo s seboj vzeli bralnik, ki je bolj priročen, tudi za vsakodnevno čakanje v ordinaciji, branje na vlaku in avtobusu, za branje, h kateremu se želimo vračati, tudi za kakovostno leposlovje, se bomo raje odločali za tiskane knjige. Ne glede na ti dve možnosti pa je pomembno, da prav prek Biblosa obstaja tudi možnost branja v slovenskem jeziku za tiste, ki si težko kupijo tiskano knjigo po eni strani, po drugi pa za vse, ki težko berejo tiskane knjige brez dodatnih povečav, osvetlitev itn.
Idealen za branje e-knjig je bralnik, ki nima LCD zaslona, pač pa posebno tehnologijo e-črnila, to pa je očem bolj prijazno in se ne blešči na soncu, pa tudi oči ne trpijo, niso izsušene tako kot pri LCD zaslonih računalnika, televizije, tablice in pametnega telefona. Bralnikov je več vrst in proizvajalcev, večina bralcev e-knjig ima doma Kindle, ki pa ne podpira slovenščine.
Primarna prednost inkBook bralnika je ta, da ima slovenski vmesnik. Ta je bil razvit z mislijo, da čimbolj integrira Biblos kot sistem, torej je prenos e-knjig z Biblosa na bralnik uporabniku najbolj prijazen. Tudi drugi bralniki podpirajo prenosa knjige iz Biblosa, na primer Kobo bralniki (seznam bralnikov, s katerimi lahko berete z Biblosa je na spletni strani), vendar gre pri drugih bralnikih za bolj kompleksen način prenosa knjige na samo napravo in s tem tudi za slabšo uporabniško izkušnjo. Ko smo iskali ponudnika bralnikov, ki bi bil pripravljen omogočiti implementacijo s sistemom Biblos, smo edino pri InkBook, ki je danes uradni bralnik Biblosa, naleteli na odziv, pripravljenost prilagoditi napravo in uporabniški sistem temu, da se da knjige prenašati samo z nekaj kliki in da sistem deluje v slovenščini.
Zakaj ne moremo brati Biblosovih knjig na Kindlu?
Kindle je v osnovi zaprt sistem in kot tak ne deluje na način, da bi omogočal prehajanje z drugih sistemom vanj in obratno. V osnovi sta za to dva razloga: Kindle deluje na svoji platformi in ga kaj drugega pravzaprav ne zanima, saj gre za konkurenco, ki jo na nek način s tem tudi poskuša onemogočati. Pri tem gre za poslovno odločitev. Iz tega izhaja tudi, da podpirajo trge, ki so za njih tržno zanimivi. Podpirajo v osnovi okoli 10 svetovno najbolj razširjenih jezikov (razen ruščine), ki so jih potem sicer razširili 44 jezikov v zadnjih letih, vendar gre pri razširitvi le za derivate teh osnovnih jezikov. Kar zadeva slovenščino, je ta za njih tržno nezanimiva, saj je trg premajhen in vanj ne bodo vlagali. Primaren razlog omejitve na osnovni nabor jezikov je tudi ta, da želijo še vedno zagotavljati podporo tudi za starejše modele bralnikov Kindle, kar bi pomenilo prilagoditev tudi le teh za manjše jezike. Čeprav bi danes z nekaj truda lahko podprli branje v slovenščini, pa lahko sklepamo, da tovrstna investicija za njih ni ekonomsko zanimiva.
Čemu je podrejen razvoj platforme Biblos – zaščiti e-knjig?
Primarno gre za uporabniško izkušnjo. Po drugi strani pa za korekten odnos do vseh deležnikov v procesu, kar pomeni, da moramo poskrbeti, da tudi v prihodnosti ne bo možnosti, da bi gradivo uhajalo iz sistema in s tem vplivalo na odnos založnikov do e-založništva, tako da je zaščita gradiva nujno zlo, ki pogojuje delovanje vsega skupaj. Zavedamo se, da bo sistem deloval še nekaj časa na ta način, da bodo knjige zaklenjene na posameznega uporabnika in bomo sistem tudi vnaprej razvijali v tej smeri, da ne bi bilo nedovoljenega prehajanja gradiva od enega uporabnika h drugemu, s čimer bi bile kršene avtorske pravice in na nek način oškodovano delovanje založnikov. Sama zaščita bo vedno prisotna, delamo pa na tem, da zaščita čim manj vpliva na uporabniško izkušnjo. Uporabnik mora čimbolj nemoteno dostopati do e-knjige.
Polovica bralcev e-knjig jih bere z računalnika. Potrebujejo brezplačni Adobejev program, ki omogoča to branje – je to edini način, ki obstaja?
V tem trenutku da, za branje e-knjig na računalniku priporočamo uporabo programa Adobe Digital Editions. Ta program je potreben zato, da lahko knjige na varen način prenesemo na uporabnikov računalnik, kjer so potem, znotraj tega programa, na voljo samo registriranemu uporabniku.
Do e-knjig lahko dostopamo tudi prek telefona, za kar ste razvili aplikacijo, ki je pri določenem deležu uporabnikov povzročala kar nekaj slabe volje. Kaj je bil razlog za to?
Aplikacija Biblos 2 deluje od leta 2017 in je doživela okoli 20.000 namestitev. Od tega beležimo manjše število uporabnikov, ki so nezadovoljni z aplikacijo zaradi različnih težav. Ocena aplikacije je velikokrat tudi stvar marketinške podpore, s katero se nismo ukvarjali – z drugimi besedami, uporabnikov ne pozivamo, da pozitivno ocenjujejo našo aplikacijo. Aplikacija Biblos 2 za operacijski sistem iOS deluje brez omembe vrednih težav. Težave pa se pojavljajo na sistemu Android, ki v tem trenutku deluje na več kot 16.200 napravah v različnih Android verzijah. Aplikacija Biblos podpira 94 odstotkov Android naprav. Težave izhajajo iz komponente sistema za zaščito in distribucijo gradiva, ki jo je razvilo podjetje Adobe in je del Biblos aplikacije. Adobe zanjo ne zagotavlja potrebnega razvoja oziroma prilagoditev, posledično pa to vpliva na uporabniško izkušnjo na določenih napravah, na katerih se aplikacija uporablja. Oblike težav, ki se pojavljajo, pa so zelo različne. Načeloma se ponudniki e-knjig odločajo med dvema možnostma, kako zasnovati celoten sistem: prva je, da je sistem zaprt (Kobo, Kindle itn.), kar pomeni, da se ga lahko uporablja na omejenem naboru naprav, in druga, da je sistem odprt (Biblos), kar pomeni, da ga je možno uporabljati na večini naprav, ki podpirajo določene standarde. Obstoječo aplikacijo trenutno prenavljamo in bo v kratkem na voljo za uporabo, konec leta 2020 pa načrtujemo prehod na novo platformo za distribucijo in zaščito gradiva.
V kakšno smer pa bo šel razvoj Biblosa v prihodnje?
Predvsem delamo na izboljšanju uporabniške izkušnje. Radi bi izboljšali predstavitve knjig, približali knjigo v samem procesu izbire, saj jo uporabnik prek spleta ne more prelistati na enak način kot jo lahko v knjižnici oziroma knjigarni. Naša ideja je razvoj sistema za strojno analiza besedila s pomočjo umetne inteligence, ki bi analizirala besedilo knjige in jo na obogaten način predstavila uporabniku oziroma proizvedla informacije, ki bi uporabniku ponudile razširjene metapodatke o njej – o osebah, krajih, žanrih, primernosti za različne starosti itn.
Del pogovora je že bil objavljen v časopisu Delo. Najdete ga na povezavi:
https://www.delo.si/kultura/knjiga/zmagovalna-kombinacija-karantena-in-e-branje-304340.html .
