Sergej Harlamov. Rojen na svetovni dan poezije v letu padca berlinske tehnične ovire, v mestu, kjer se vsako leto znova začenja maškarada. V letu nikogaršnjem 2011 izda pesniški prvenec Jedci (JSKD). Štiri pomladi kasneje z nalogo Michel Houellebecq in arheologija sedanjosti diplomira iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter na prigovarjanje E.B. vpiše filozofijo sodobnosti. Samozvani pesnik, pardon, pezdnik, simpatizer Stare dame in antihumanistični nihilisit s pomembnejšimi objavami v Dialogih, Sodobnosti in Strukturi snova. Njegovi najljubši maksimi se glasita: “Ars longa, vita brevis.” in “Abortus, evtanazija, droge in spolne (per)verzije v vsak svetovni dom!”. Neuradni član artivističnega kolektiva Centrala.
Članki: 14
Panorama * Sergej Harlamov *
7. 7. 2019
Robert Perišić: »Dobra knjiga vedno nastane iz zelo osebnega vzgiba«
Kolumna * Sergej Harlamov *
7. 7. 2016
FuzbalAir2016: Kako (p)reinterpretirati nogomet … z Beckettom!
Kolumna * Sergej Harlamov *
16. 11. 2015
Otroci buč (ob 20. obletnici albuma “Mellon Collie and the Infinite Sadness”)
Kolumna * Sergej Harlamov *
17. 5. 2013