»Okrog treh popoldne, to je najboljši čas,« je lani povedal za AirBeletrino – in prav okrog treh popoldne tu z veseljem obveščamo, da nagrado vilenica, jubilejno, že 40. zapovrstjo, letos prejme bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov (1968).

Kakor so danes še razglasili na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, bo domača avtorica v središču festivala pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka Maja Haderlap, ki se je leta 1961 rodila v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem in piše tako v nemščini kakor slovenščini.

Tradicionalnega festivalskega zbornika s prispevki udeleženk in udeležencev letos ne bo, prav tako seveda ne bodo podelili kristala najboljšemu med njimi, so pa na jubilejno Vilenico povabili pet dosedanjih nagrajencev; prihod na festival, ki bo pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal med 8. in 13. septembrom, so že potrdili Ilma Rakusa (Švica), Andrzej Stasiuk (Poljska), Lászlo Krasznahórkai (Madžarska), Dragan Velikić (Srbija) in Mila Haugová (Slovaška). Nagovorili nas bodo tudi v posebnem zborniku, ki ga bo uredil Aleš Učakar.
Festivalski antologiji, ki nam bo letos predstavila 21 katalonskih avtoric in avtorjev ter sta jo uredila Jaime Subirana in Simona Škrabec, bodo glasove na festivalskih prizoriščih posodili Maria Josep Escrivà, Biel Mesquida in Francesc Serés.
Med gosti bosta tudi Miha Obit, pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik tednika Slovencev videmske pokrajine Novi Matajur, ter pisateljica, prevajalka in lektorica Veronika Simoniti.
Na festivalu bodo v enem tednu nanizali enajst osrednjih dogodkov v Lokvi, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu in Ljubljani. Naslednje leto pa želijo z vsaj enim seči tudi na avstrijsko Koroško, napoveduje predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk.

»Zavedam se, da s staranjem vse več časa preživim v sobah preteklosti. Dokler smo mladi, nimamo veliko za sabo, zato smo več v sedanjosti in prihodnosti. Potem pa je soban preteklosti vse več in več. Zapeljujejo nas, da se dlje zadržujemo v njih. Mogoče je to normalno človeško stanje. A pomembno se je zavedati, da živimo zdaj … in obenem misliti na prihodnost. Na otroke. Zaradi njih se je vredno boriti za prihodnost. Omogočiti znosne razmere naslednji generaciji. Zdaj pa živimo v strahu pred prihodnostjo, hromi nas tesnoba, občutek imamo, da je prihodnost ukinjena.«
Tako je Georgi Gospodinov lani med gostovanjem na festivalu Literature sveta – Fabula pripovedoval v intervjuju za AirBeletrino, še vedno dosegljivem v našem arhivu.

Je »mojster sodobnega romanopisja«, v strokovni žiriji za Vilenico soglašajo Gregor Podlogar (predsednik), Aljaž Koprivnikar (podpredsednik), Veronika Dintinjana, Ludwig Hartinger, Martin Lissiach, Aleš Mustar, Tone Peršak, Diana Pungeršič, Sašo Puljarević, Jutka Rudaš in Đurđa Strsoglavec. Bolgarski pisatelj, pesnik, esejist in dramatik je eno od osrednjih imen spodobne evropske literature. Čeprav je literarno pot začel kot pesnik, leta 1992 je objavil pesniški prvenec Lapidarij, pa se je v mednarodnem prostoru zares uveljavil šele kot prozaist. Naravni roman je leta 1999 prinesel »svež, avtorski zamah v sodobno bolgarsko literaturo in bil zelo dobro sprejet med kritiki in bralci ter je bil kmalu po izidu preveden v številne jezike, leta 2005 tudi v slovenščino«, je na današnjem srečanjem z novinarji pojasnil novi predsednik žirije Gregor Podlogar. »Mimo oznak o postmodernističnem pisanju, ki jih nekateri lepijo na njegovo ustvarjanje, pa ta kratki roman (za)živi skozi naravno preprostost, odslikano v zapletenosti, ki očara. Za njegov drugi roman Fizika žalosti (2011, slovenski prevod 2015), ki je bil večkrat nagrajen, med drugim je bil v Bolgariji razglašen za roman leta, je značilno, da je sestavljen iz več drobnih zgodb in različnih pripovednih tehnik. Vživljanje dečka, glavnega lika romana, v druge in drugo pa je nenavadno, pretanjeno in ganljivo. Roman dokaže, da literatura ne ubeseduje sveta, temveč je sam svet in njegova zgodovina.«
»Roman dokaže, da literatura ne ubeseduje sveta, temveč je sam svet in njegova zgodovina.«

To velja tudi za tretji roman Časovno zaklonišče (2020, slovenski prevod 2022), najprej oklican za bolgarsko knjigo leta, zatem pa nagrajen še s prestižnim mednarodnim bookerjem. Tudi med slovenskimi bralci zelo priljubljen roman se prične s skrivnostnim zdravnikom Gaustinom. V Švici odpre kliniko za preteklost, namenjeno pacientom z Alzheimerjevo boleznijo: v različnih nadstropjih s pomočjo starih natančno rekonstruirana posamezna desetletja 20. stoletja. Tam se bolniki spomnijo svojih mladih let, se vrnejo v čas, ki ga še pomnijo, in tako znova zaživijo. V kliniko pa se sčasoma zateka vse več zdravih ljudi, sitih neznosne sedanjosti. Virus preteklosti se širi – in kmalu sledijo referendumi po evropskih državah, kjer se volivci odločajo, v katero desetletje se bo vrnila njihova domovina, na ulicah rekonstruirajo zgodovinske dogodke …
»Nekje obstaja preteklost kot hiša ali ulica, ki si jo na kratko zapustil, za pet minut, in se znašel v neznanem mestu. Pišejo, da je preteklost tuja država. Neumnosti! Preteklost je moja domovina. Prihodnost je tuja država, polna čudnih obrazov, ne bom stopil tja.« (Georgi Gospodinov: Časovno zaklonišče)
Gospodinov zna pisati vznemirljivo, privlačno, tehtno. »Njegovo pisanje, obsedeno z družbenimi in zgodovinskimi dogodki ter osredinjeno na nevidnega posameznika, je mestoma nepredvidljivo in fragmentarno, a se mojstrsko zliva v celoto, tenkočutno, tudi nežno in prežeto s (črnim) humorjem. Skratka, Georgi Gospodinov, 40. nagrajenec festivala Vilenica, s svojim delom na samosvoj način pooseblja njegovo zgodovino in daje zgled, kako prepričljivo lahko literatura tudi danes nagovarja vsakogar,« še beremo v utemeljitvi.
Prof. dr. Namita Subiotto z oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pa je med drugim zapisala, da literarno delo Georgija Gospodinova obravnavajo v številnih znanstvenih in strokovnih prispevkih ter treh znanstvenih monografijah: »Pisava, predvsem romaneskna, Georgija Gospodinova je res nekaj posebnega: zdi se fragmentarna, a se mojstrsko niza v petlje, iz katerih nastane neverjetno oblačilo; tenkočutna in nežna, celo melanholična, a prežeta s črnim humorjem; obsedena s prelomnimi družbenimi in zgodovinskimi dogodki, a osredinjena na nevidnega posameznika; njegov stalni literarni junak Gaustin pa v sebi združuje otroško naivnost in starčevsko modrost.«
Vsi trije romani so v izbrušenem prevodu Boruta Omerzela izšli pri založba Beletrina.

Kakor napovedujejo v današnji posebni festivalski prilogi, ki jo tradicionalno izdajajo Primorske novice, bomo prihodnje leto brali In druge zgodbe, zbirko kratkih zgodb Georgija Gospodinova, ki bo pri Cankarjevi založbi izšla prav tako v Omerzelovem prevodu … kakor tudi roman Vrtnar in smrt, ki ga pisatelj zadnje dni predstavlja v Madridu, Pragi in Torinu, v letu 2026 pa bo izšel še pri Beletrini.
***
»Denarni dotok za festival Vilenica še čakamo, ampak upanje zadnje umre,« je danes še poudaril predsednik pisateljskega društva Marij Čuk. »Mislim, da bomo v roku štirinajstih dni ali največ meseca imeli računovodske pojme urejene in vas bomo lahko seznanili, s kolikšnimi sredstvi razpolaga letošnja Vilenica. Festival bo butični, vrhunski, poln dogajanja, intimen, družbeni in družaben.«
»V štirih desetletjih se je Vilenica iz skromnih začetkov preoblikovala v eno ključnih stičišč literarne misli, ustvarjalnosti in svobodne besede v širšem evropskem prostoru. V jubilejnem letu festival ostaja zvest svoji viziji: spodbujati literarni dialog, odprtost in kritično misel, obenem pa se drzno zazirati v prihodnost,« pojasnjuje nov organizacijski vodja festivala Miha Maurič. »Vilenica 2025 dokazuje, da je literatura – kljub zapletenim geopolitičnim razmeram, podnebnemu zlomu in nevarnostih, ki jih prinaša razvoja tehnologij – še vedno nepogrešljiv prostor svobode, ustvarjalnosti in pristnosti človeškega izraza. In prav to je tisto, kar festival ohranja živ, nujen in navdihujoč.«

Festival tudi letos ohranja nekaj stalnic, denimo Okroglo mizo srednjeevropske pobude SEP in podelitev nagrade mladi literatki ali literatu ter 23. mednarodni komparativistični kolokvij, ki ga bo Slovensko društvo za primerjalno književnost posvetilo sodobnim metodam v teoriji verza.
Vilenico, v kateri prepoznava »kakovost, kontinuiteto in mednarodni doseg«, s čimer festival pomembno soustvarja identiteto Krasa, je »prepoznaven ambasador kulturne dediščine, odprtosti in umetniške odličnosti, tako doma kot v tujini«, še naprej podpira Občina Sežana. Letos festival sodeluje tudi z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica–Gorica, še bolj pa bo vpeto Jamarsko društvo Sežana, ki bo letos prvič soorganizator zaključne slovesnosti v jami Vilenica.
***
Vsi doslej prevedeni romani letošnjega lavreata Georgija Gospodinova – Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče – so med slovenskimi bralkami in bralci poželi lep uspeh in razprodani. Sta pa Fizika žalosti in Časovno zaklonišče dosegljiva kot e-knjigi na platformi Beletrina Digital: